VSL sklep II Cpg 343/2000

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

Proti sklepu je dolžnica pravočasno ugovarjala. V ugovoru je navedla, da je odjavila svojo dejavnost in da od 2.5.1999 dalje ne obstoja več. Zato izvršba ni niti dopustna niti možna, saj je vse premoženje bivše papirnice Pero že razprodano.

Sodišče prve stopnje je štelo, da je dolžničin ugovor neutemeljen (2. odst. 53. čl. ZIZ) in ga na podlagi določila 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen. V njem mora dolžnik navesti taka dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, v pravdnem postopku pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka tožeče stranke. Ugovor tudi ni utemeljen, če dolžnik ne predloži dokazov, s katerimi ga utemeljuje.

V tej zadevi ni sporno, da je dolžnica samostojna podjetnica. Kot taka pa po določilu 1. odst. 5. čl. Zakona o gospodarskih družbah odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim, tudi z osebnim premoženjem. Zato niti dokazana trditev, da njena obratovalnica ne obstoji več, v pravdi ne bi mogla pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka upnika (tožeče stranke).

Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (2. odst. 350. čl. ZPP in zadnji odstavek 55. čl. ZIZ) pa pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je ugovor dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odst. 365. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl.

ZIZ).