VSL sklep II Cpg 169/2000

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je naložilo dolžnici, da poravna v predlogu navedeno terjatev v znesku 230.075,00 SIT s pripadki (1. tč. izreka), dovolilo predlagano izvršbo (2. tč. izreka) in stroške upnika odmerilo na 22.650, 00 SIT (3. tč. izreka).

Proti sklepu je dolžnica pravočasno ugovarjala. V ugovoru je navedla, da do upnika nima več nobenih dolgov, ker jih je po dogovoru z gospo V. poravnala.

Prvostopno sodišče je ocenilo, da ugovor ni utemeljen in ga je zato na podlagi določila 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 2. odst. 53. čl. ZIZ mora ugovor biti obrazložen.

Obrazložen pa je, če v njem dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze za svoje trditve, sicer se šteje za neutemeljenega.

Za svojo trditev, da je dolg, ki je predmet te izvršbe, dolžnica poravnala, ni predložila nobenega dokaza. Zato je prvostopno sodišče njen ugovor pravilno štelo za neutemeljenega.

Ker torej pritožba ni utemeljena, ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odst. 365. čl.ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).