VSK sodba Cp 691/99

Pritožba se zavrne in p o t r d i izpodbijana sodba prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo deklaratorni tožbeni zahtevek, da obstaja terjatev, ki jo ima prva tožeča stranka do tožene stranke v znesku 160.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, in zahtevek, da se navedena terjatev pobota s terjatvijo, ki jo ima zavarovano tožena stranka do prve tožeče stranke s sporazumom strank v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Kopru R 531/95 in je v tem delu izvršba v zadevi, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru pod opr. št. I 23/97, nedopustna. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje tudi odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 393.349,00 SIT.

Tožnika se pritožujeta proti navedeni sodbi. Tožnik je prejel odpravek sodbe dne 7.4.1999 po svojem pooblaščencu, tožnica pa je prejela odpravek sodbe dne 9.4.1999 po tožniku, ki je njen pooblaščenec. Tožnika sta nato dne 26.4.1999 (ponedeljek) vložila proti sodbi telegramsko pritožbo, v kateri predlagata razveljavitev sodbe zaradi vseh pritožbenih razlogov. Dne 29.4.1999 je nato tožeča stranka s priporočeno pošto poslala sodišču pritožbo in jo predstavila kot obrazložitev telegramske pritožbe. V njej predvsem zatrjuje, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Iz razlogovanja sodišča izhaja, da je sodišče kot odločilno dejstvo ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala nobenega dogovora s toženo stranko, s katerim bi slednja priznala za njeno odvetniško delo kakršenkoli denarni znesek. Tožeča stranka s takšno ugotovitvijo ne soglaša. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 8.3.1999 izhaja, da so bile s strani sodišča navzoče sodne osebe predsednik senata, dva sodnika porotnika in zapisnikarica. Po oklicu zadeve in ugotovitvi navzočnosti vabljenih je sodišče ugotovilo, da se je glavna obravnava začela znova zaradi spremembe senata. Sprememba senata v zapisniku ni opredeljena. Sodišče je pristopilo k izvajanju dokazov in iz zapisnika bi izhajalo, da je vsekakor sodišče zasedalo v senatu. Predsednica senata je objavila dokazni sklep o izvedbi dokazov. Po objavi dodatnega dokaznega sklepa pa sledi zapis o strinjanju, da naj v tej zadevi odloča sodnik posameznik. Praktično bi to pomenilo, da sta takrat porotnika zapustila narok in se je obravnavanje nadaljevalo s soglasjem strank po sodniku posamezniku. S takšnim nedoslednim procesnim vodenjem se tožeča stranka ne strinja.

V kolikor se je narok pričel znova pred spremenjenim senatom ali sodnikom posameznikom, mora to biti iz zapisnika jasno razvidno in vsi dokazi in procesna opravila morajo biti ponovno v celoti izvedeni. Sodišče nadalje ni pravilno ugotovilo, da tožba zaradi neveljavnosti obveznosti plačila obresti ni vložena. Sodišče je na narok povabilo več prič, od katerih se je glavne obravnave udeležila le ena, pa še ta nikoli ni bila dejanski nosilec posla in o zadevi praktično ni poučena. Sodišče zato ni zanesljivo ugotovilo, kakšen je bil dogovor pravdnih strank v zvezi s plačilom odvetniškega dela.

Delo je bilo za toženo stranko vsekakor opravljeno, strankam tožene stranke pa ni bilo zaračunano. Sodišče mora izvesti dokaze, ki so potrebni za razjasnitev dejanskega stanja. Zaslišati bi moralo priče, ki jim je dejansko stanje poznano in šele nato odločiti o zadevi.

Pritožba ni utemeljena.

Pravočasna je le tožničina telegramska pritožba; ker pa je po naravi pravnega razmerja mogoče rešiti spor samo na enak način za prvo in drugo tožečo stranko, se šteje, da se učinek tožničine pritožbe razteza tudi na tožnika (201. člen veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Vloga tožeče stranke, ki je na sodišče prispela dne 30.4.1999, je prepozna in je zato pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pri odločanju o pritožbi. Predhodna telegramska pritožba vsebuje vse bistvene elemente pritožbe (350. člen ZPP). Ker se v pritožbi le abstraktno zatrjujejo vsi pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče lahko opravilo le uradni preizkus izpodbijane sodbe. Pri tem ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pravilni pa so tudi materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje v zvezi z neobstojem vtoževane terjatve.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje na podlagi 368. člena veljavnega ZPP.