VSL sklep II Cpg 78/2000

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je naložilo upniku , da poravna v predlogu navedeno terjatev v znesku 915.665,03 SIT s pripadki (1. tč. izreka), dovolilo izvršbo (2. tč. izreka) in upnikove stroške odmerilo na 52.485,00 SIT (3. tč. izreka).

Proti sklepu je dolžnica pravočasno ugovarjala. V ugovoru je navedla, da je dolg bistveno manjši, saj je bilo dogovorjeno, da bo poravnan s kompenzacijo. V dokaz je priložila dve dobavnici (B1-2).

Prvostopno sodišče je ocenilo, da ugovor ni utemljen in ga je zato na podlagi določila 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 2. odst. 53. čl. ZIZ mora ugovor biti obrazložen.

Obrazložen pa je, če v njem dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemljuje in predloži dokaze za svoje trditve, sicer se šteje za neutemljenega.

Koliko znaša "bistveno manjši" dolg, dolžnica ni navedla, to pa tudi ne izhaja iz nobene od predloženih dobavnic (št. 9. z dne 9.9.99 in št. 25 z dne 22.10.1999). Ker iz teh dveh listin tudi ni razvidno, da bi bilo plačilo dogovorjeno s kompenzacijo, je prvostopno sodišče ugovor dolžnice pravilno štelo za neutemljenega. Tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Zato je pritožbo kot neutemlejno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odst. 365. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).