VSC sklep Kp 432/99

Pritožba oškodovanca kot tožilca M. H. se z a v r n e kot neutemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo oškodovanca kot tožilca, ki jo je smiselno štelo za obtožni predlog.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil oškodovanec kot tožilec M. H. z laično pritožbo. V njej je prosil sodišče, da mu podaljša rok za vložitev pritožbe za osem dni zaradi bolezni, ni pa navedel pritožbenega razloga oziroma pritožbenega predloga. V nadaljnjih osmih dneh je nato vložil dopolnitev pritožbe, v kateri je sodišču očital, kako kratek rok mu je določilo za vložitev pritožbe in da on ni uradna oseba, da bi lahko pridobil osebne podatke obdolženca.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik pritožbe ni obrazložil, pa tudi pritožbeni predlog manjka.

Zato se je sodišče druge stopnje omejilo na uradni preizkus pritožbe zoper sklep. Pri tem ugotavlja, da nista podani absolutno bistveni kršitvi postopka, na kateri mora paziti po uradni dolžnosti, saj je bilo Okrajno sodišče v Celju stvarno pristojno sodišče, sklep pa je izdal sodnik posameznik kot upravičeni organ.

Glede pritožnikove prošnje v pritožbi, da naj mu sodišče podaljša rok za pritožbo za osem dni zaradi bolezni, je potrebno poudariti, da so pritožbeni roki prekluzivni roki (nevložitev pritožbe v roku, ki je za to določen, pomeni izgubo pravice do pritožbe) in jih upravičenci ne morejo podaljševati po svoji volji. Roki namreč niso sami sebi namen, temveč vzdržujejo določen red v postopku in skrbijo za pravno varnost. Predvsem pa ni mogoče njihovo samovoljno podaljševanje.