VSK sklep II Cpg 54/2005

Pritožba dolžnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani
sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) zavrnilo

predlog dolžnika z dne 12.6.2002 (vložen 13.6.2002) za

obnovo postopka; 2.) dolžniku naložilo, da mora v roku 8 dni

upniku povrniti 81.300,00 SIT stroškov izvršilnega postopka,

višji stroškovni zahtevek pa zavrnilo.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu

vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal

njegovo spremembo tako, da se ugodi predlogu za obnovo

postopka, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi

in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Opozarja, da je z namenom razjasnitve dolžnikove trimesečne

nepretrgane odsotnosti sodišče zaslišalo predlagani priči,

ob tem pa je enostavno pozabilo navesti izpovedi prič in

dokazno oceno o njunem pričanju, čeprav naj bi bili izpovedi

ključnega pomena za razjasnitev dejanskega stanja tudi po

mnenju pritožbenega sodišča. S tem je zavestno kršilo

določbe ZPP. Sodišče prve stopnje zaključuje, da se

obnovitveni razlog iz 3. točke 1. odst. 394. čl. ZPP ne

nanaša na pravne osebe in v konkretnem primeru tudi ne na

društva. Dolžnik se s takšno utemeljitvijo ne more

strinjati, saj navedeni člen jasno določa, da se lahko

postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na

predlog stranke obnovi, če je bila opravljena osebna

vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku, po 141.

čl. ZPP, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi

strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri

mesece, pri tem pa ta člen ne določa posebej, da se določbe

nanašajo zgolj na fizične ali pravne osebe. Navedeni člen se

navezuje na 141. čl. ZPP, ki v 4. odst. določa, da če

subjektu vpisa v sodni register, društvu ali pravni osebi,

ki se vpisuje v register, ni mogoča vročitev sodnega pisanja

na naslovu, ki je naveden v registru, se vročitev opravi na

način, določen v prvem, drugem in tretjem odstavku

navedenega člena, s tem, da se obvestilo pusti na njegovem

naslovu. Navedeno pomeni, da velja 141. čl. tako za fizične

kot za pravne osebe, posledično pa popolnoma enako velja

tudi za 3. točko 1. odst. 394. čl. ZPP. 133/I ZPP sicer res

določa, da se pisanje pravnim osebam vroča tako, da se

izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki

je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu,

vendar 142. čl. v prvem odstavku določa, da se sodna

odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, kar

sklep o izvršbi nedvomno je, vroča osebno stranki, nadalje

pa v 7. odstavku (verjetno prav: v 6. odstavku) navaja, da

se šteje vročitev za opravljeno osebno stranki, če je

pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščecu.

Odločitev sodišča prve stopnje je zato povsem nejasna, saj

že iz sklepa sodišča druge stopnje izhaja, da mora sodišče

ugotoviti, ali je bil predsednik dolžnika nepretrgano tri

mesece odsoten. Odločilnega pomena je zato le ugotovitev,

ali je bil dolžniku (predsedniku dolžnika) zaradi njegove

odsotnosti z naslova, kamor mu je sodišče vročalo sklep o

izvršbi, pri čemer je ta odsotnost trajala nepretrgoma več

kot tri mesece, sklep o izvršbi vročen na podlagi 141. čl.

ZPP. To dejstvo pa zadošča za odločitev sodišča, da je podan

razlog za obnovo postopka iz 3. točke 1. odst. 394. čl. ZPP.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Ko analizira obnovitveni razlog po 3. tč. 1. odst. 394. čl.

Zakona o pravdnem postopku, ZPP (pravnomočno končan postopek

se lahko na predlog stranke obnovi, če je bila opravljena

osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku po

141čl. ZPP, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi

strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri

mesece), dolžnik posebej izpostavlja, da je v navedenem

določilu omenjena (nasplošno) stranka kot predlagatelj

obnove, pri čemer poudarja, da ni navedeno, ali gre zgolj za

fizične ali tudi za pravne osebe. Dolžnikova ugotovitev

sicer drži, vendar pa že po logiki stvari stranka, ki je

pravna oseba, ne more biti odsotna. Takšna stranka je tudi

dolžnik, iz dopisa Upravne enote Piran z dne 7.5.2002

izhaja, da je vpisan v register društev in je kot društvo

pravna oseba zasebnega prava (2. čl. Zakona o društvih),

torej gre pri njem lahko le za vprašanje, ali je spremenil

svoj sedež ali ne, ne more pa biti odsoten krajši ali daljši

čas. Pravna oseba pa ni isto kot njen zakoniti zastopnik;

zato, četudi bi se izkazalo, da je bil zakoniti zastopnik

dolžnika (predsednik dolžnika) dejansko odsoten v

nepretrganem trajanju več kot tri mesece, to pri dolžniku ne

bi moglo predstavljati obnovitvenega razloga po 3. tč. 1.

odst. 394. čl. ZPP. Zato sodišče prve stopnje s tem, da se

ni opredelilo do izpovedb obeh zaslišanih prič, ki sta o

takšni odsotnosti predsednika društva izpovedovali, ni

zagrešilo po dolžniku zatrjevane bistvene kršitve določb

postopka, ker ni šlo v obravnavani zadevi za relevantno

dejstvo. Utemeljeno pa tudi ni sklicevanje pritožnika na 1.

odst. 133. čl. ZPP (po katerem se - med drugim - pravnim

osebam vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je

pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma

v poslovnem prostoru ali na sedežu), in na okoliščino, da je

bilo treba sklep o izvršbi (s kopijo predloga za izvršbo in

s priloženimi listinami), dolžniku osebno vročiti (1. odst.

142čl. ZPP), saj to ne pomeni, kot to zmotno meni

pritožba, da je treba takšno pisanje vročiti zakonitemu

zastopniku, ker 5. odst. 142. čl. ZPP, ki ureja vročanje

takšnih pisanj pravnim osebam, zopet napotuje na 133. čl.

ZPP.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na

podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o

izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pritožbo dolžnika zavrnilo kot

neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.