VSK sklep I Cpg 125/2005

Pritožba predlagateljice se zavrne in se v izpodbijanem delu
(2. in 3. odst. izreka) p o t r d i izpodbijani sklep
sodišča prve stopnje.
Pritožbi prvega nasprotnega udeleženca, družbe L.d.o.o., se
ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (1. odst. izreka)
r a z v e l j a v i in se v tem delu zadeva vrne sodišču
prve stopnje v ponovno odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo

predlogu predlagateljice v delu, ki se nanaša na prvega

nasprotnega udeleženca, in ji dovolilo pregled in prepis

poslovne dokumentacije družbe L.d.o.o. C., in sicer:

prejetih računov; predračunov in potekov naročil; izdanih

računov; izpiskov iz TRR pri odprtih bančnih računih

podjetja; bilanc za leto 2004; pogodb z vsemi prilogami, ki

so bile sklenjene s strankami in poslovnimi partnerji, vse v

obdobjih 2004 in 2005, katera se nahaja v prostorih družbe

L., ali kjerkoli drugje, kar je prvonasprotni udeleženec in

vsak po njegovem pooblastilu, dolžan dovoliti, vse v 8 dneh

pod izvršbo. Zavrnilo je predlog v delu, ki se nanaša na

drugega nasprotnega udeleženca in odločilo, da nosi vsaka

stranka svoje stroške postopka.

Proti navedenemu sklepu je zoper njegov 2. in 3. odst.

predlagateljica po svoji pooblaščenki vložila pritožbo in

predlagala njegovo spremembo v navedenem delu tako, da višje

sodišče ugodi predlogu tudi proti drugemu nasprotnemu

udeležencu in odloči, da je nasprotni udeleženec dolžan

povrniti stroške sodnega postopka predlagateljici, skupaj z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopnega

sklepa do plačila. Meni, da je sodišče prezrlo, da drugi

nasprotni udeleženec ni le družbenik prve nasprotne

udeleženke, temveč tudi poslovodja in v tej funkciji je

dolžan izvršiti odločbo sodišča. Izvršbe pa predlagateljica

proti njemu ne more vložiti brez izvršilnega naslova, ki se

glasi točno na osebo poslovodje, to je na drugega

nasprotnega udeleženca. Tudi iz prvega odstavka izreka

sklepa, v katerem je sodišče odločilo tudi "in vsak po

njegovem pooblastilu" izhaja, da je to ravno drugi nasprotni

udeleženec, saj ima edinole on kot poslovodja takšno

pooblastilo. V primeru, če bo predlagateljica imela

izvršilni naslov le proti družbi kot pravni osebi, lahko

tudi predlog za izvršbo vloži samo proti družbi kot pravni

osebi, s čimer pa ne bi ničesar dosegla. Ker gre za dejanje,

ki ga lahko opravi samo direktor družbe, torej za

nenadomestno dejanje, se družbe kot pravne osebe z denarnimi

kaznimi ne da prisiliti v izvršitev s sodno odločbo naložene

obveznosti, saj družba ne razpolaga z nobenimi denarnimi

sredstvi, kar je tudi rezultat samovoljnega poslovanja

drugega nasprotnega udeleženca. Izvršitev sklepa je mogoče

doseči samo z denarnimi kaznimi, naloženimi neposredno

poslovodji družbe, kar je tudi edinole pravično, saj družba

kot pravna oseba ni kriva za nezakonita dejanja njenega

poslovodje in ne bi bilo pravično in zakonito, da bi se

poslovodja svoje obveznosti lahko izognil s tem, da bi za

svoja nezakonita ravnanja obremenil družbo. Da je tudi

poslovodja družbe pasivno legitimiran v predmetnem postopku,

izhaja tudi iz dikcije 446. in 447. čl. ZGD, ki oba omenjata

poslovodjo kot izvršitveni organ za posredovanje informacij.

Če pa poslovodja nastopa kot izvršitveni organ, je proti

njemu gotovo dopustno vložiti tudi predlog za izvršbo. To pa

bo možno samo v primeru, če bo sodišče predlogu

predlagateljice ugodilo v celoti, tudi proti drugemu

nasprotnemu udeležencu. Ni pravilna niti odločitev v 3.

odst. izreka sklepa, da vsaka stranka nosi svoje stroške

postopka, saj je nasprotna stranka dolžna povrniti tiste

stroške postopka, ki jih je sama zakrivila. In nesporno je,

da če bi nasprotna udeleženca ravnala zakonito, uvedba

sodnega postopka ne bi bila potrebna. Ker sta ravnala

nezakonito, sta odgovorna za nastanek stroškov in sta jih

dolžna predlagateljici v celoti povrniti.

Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo tudi prvi

nasprotni udeleženec, družba, po svojem pooblaščencu, iz

vseh pritožbenih razlogov, in predlagal njegovo spremembo

tako, da se predlog v celoti zavrne in se predlagateljici

naloži plačilo stroškov nasprotnega udeleženca, podrejeno

pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču

prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi opozarja, da je

sodišče izpodbijani sklep izdalo izključno na podlagi

predloga, ki ga je podala predlagateljica. Nasprotnemu

udeležencu sploh ni dalo možnosti udeležbe v postopku,

čeprav ZNP v 4. čl. določa, da mora dati sodišče udeležencem

v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih

udeležencev in lahko samo v primeru, če zakon tako določa,

odloči, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi. Po

mnenju nasprotnega udeleženca za konkretni primer zakon ne

določa, da lahko sodišče odloči brez da bi drugemu

udeležencu dalo možnost, da se izjavi. S tem je

prvostopenjsko sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev

postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj nasprotnemu

udeležencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Nadalje prvostopenjsko sodišče sploh ni preverjalo, ali je v

konkretnem primeru dejansko prišlo do neupravičene zavrnitve

predlagateljičine zahteve do informacij in vpogleda v

poslovno dokumentacijo, ali pa je bil morda podan upravičen

razlog za zavrnitev zahteve po informaciji ali vpogledu v

skladu z 2. odst. 446. čl. ZGD. Prav tako je sodišče napačno

zaključilo, da pravica predlagateljice do vpogleda in

informacij temelji na zakonu in je zato ni mogoče

izključiti. Navedeno ne drži, saj 2. odst. 446. čl. ZGD

dopušča ravno to možnost. Poleg tega pa ni sodišče z ničemer

obrazložilo, zakaj zaključuje, da je s strani nasprotnega

udeleženca prišlo do kršitve določb 446. čl. ZGD, zato

izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.

Nadalje ni sporno, da je nasprotni udeleženec zavrnil

zahtevo predlagateljice po vpogledu v spise in listine.

Vendar pa je to storil v skladu z 2. odst. 446. čl. ZGD, saj

je po njegovi oceni podana ne samo verjetnost, temveč

gotovost, da bi predlagateljica z vpogledom pridobljene

informacije pridobila za namen, ki je v nasprotju z interesi

družbe in bi s tem družbi prizadela občutno škodo. Nasprotni

udeleženec razpolaga z informacijo, da je predlagateljica

vse do sedaj znane poslovne informacije nasprotnega

udeleženca posredovala družbi E.d.o.o. katerega edini

ustanovitelj in zastopnik je D.H., pri čemer je ta oseba

zgolj slamnati mož, vse posle omenjene družbe vodi

predlagateljica. S strani navedenega podjetja je družba

S.d.d., prejelo identično ponudbo za dobavo predpražnikov

proizvajalca G. iz Nemčije, kot pa jo je navedeni družbi dal

nasprotni udeleženec za izdelke proizvajalca družbe EM iz

Nemčije. Edina razlika je v materialu okvirja, če bi bil ta

enak, bi bila ponudba družbe E d.o.o. za malenkost nižja

izključno z namenom, da se iz posla izključi nasprotnega

udeleženca. Tovrstno ravnanje družbe E.d.o.o. je razvidno

tudi pri drugih poslovnih partnerjih. To ravnanje je bilo

predlagateljici omogočeno na podlagi njene odtujitve

poslovne dokumentacije in računalnikov nasprotnega

udeleženca, o čemer je bila na Policijsko postajo I. podana

tudi kazenska ovadba. Zaradi odtujitve večine poslovne

dokumentacije, v katero hoče sedaj vpogledati, ji nasprotni

udeleženec vpogleda vanjo iz objektivnih razlogov niti ne

more omogočiti. Zahteva predlagateljice pa tudi ni dovolj

določna, ker ni pojasnila namena uveljavljanja pravice do

informacij in vpogleda. Zakon namreč daje to pravico

družbeniku zato, da mu omogoči odločanje in izvajanje

njegovih konkretnih pravic v družbi. Za izdajo izpodbijanega

sklepa pa tudi niso podane procesne predpostavke iz 2. odst.

446čl. ZGD, ker predlagateljica v zvezi z zavrnitvijo

njene zahteve po vpogledu v poslovno dokumentacijo ni

zahtevala dokončne odločitve od družbenikov.

Pritožba predlagateljice ni utemeljena, pritožba prvega

nasprotnega udeleženca pa je utemeljena.

K pritožbi predlagateljice :

Po mnenju pritožbenega sodišča je pravilno stališče sodišča

prve stopnje, da ima v takšnem primeru, kot je obravnavani,

ko predlagateljica od sodišča zahteva, da s sodno odločbo

dovoli posredovanje informacij o zadevah družbe in dovolitev

vpogleda v knjige in spise, družba položaj nasprotnega

udeleženca, nima pa takšnega položaja niti posamezni

družbenik in niti poslovodja, četudi gre pri slednjem hkrati

tudi za družbenika. Oseba, ki ima v družbi funkcijo

poslovodje, bo morala izvršiti odločbo sodišča, s katero je

družbi kot nasprotni udeleženki naloženo, da predlagateljici

omogoči pregled in popis dokumentacije. Res je, da 446. čl.

in 447. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), omenjata

poslovodjo kot izvršitveni organ za posredovanje in

omogočanje vpogleda v dokumentacijo, vendar to ne pomeni, da

je hkrati s tem podana tudi njegova pasivna legitimacija. In

glede na veljavno zakonsko ureditev drugačnega zaključka ni

mogoče napraviti zgolj iz razloga, ki ga ponuja pritožnica,

in sicer, da gre pri posredovanju informacij in dovolitvi

vpogleda za nenadomestno dejanje, ki se v izvršbi lahko od

družbe uveljavi le z denarnimi kaznimi, v obravnavanem

primeru pa to niti ne bi bilo učinkovito, ker po trditvah

pritožnice, družba z denarnimi sredstvi sploh ne razpolaga.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje odločalo v

nepravdnem postopku na podlagi 49. a, 49. b in 49. c čl.

ZGD; 1. odst. 49. c pa izrecno določa, da se uporabljajo

določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek (če ni v

naslednjem odstavku drugače določeno). Zakon o nepravdnem

postopku (ZNP) v 1. odst. 35. čl. določa, da trpi vsak

udeleženec svoje stroške, razen če zakon določa drugače,

pravico do povračila stroškov postopka pa ima udeleženec le,

kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali

nekateri od udeležencev (4. odst. 35. čl. ZNP). V

obravnavanem primeru ZGD nima kakšne posebne določbe, zato

prihaja v poštev ZNP. Argument, zaradi katerega naj bi bila

upravičena do povrnitve stroškov postopka, vidi

predlagateljica v nepotrebnosti obravnavanega postopka, ker

če bi nasprotna udeleženca ravnala zakonito, kar pa nista,

sta stroške zakrivila. Načela krivde (in načela uspeha v

postopku) ZNP ni uveljavil kot pravila pri odločanju o

povrnitvi stroškov postopka, tako kot je to urejeno v ZPP,

ampak ga pozna le izjemoma. Zato je odločitev o stroških

postopka v izpodbijanem sklepu pravilna. K pritožbi prvega

nasprotnega udeleženca :

Kot je bilo že navedeno v okviru obravnavanja pritožbe

predlagateljice, 49. c čl. ZGD določa, da se v nepravdnih

zadevah po ZGD praviloma uporabljajo določbe zakona, ki

ureja nepravdni postopek. Ker ZGD ne vsebuje kakšne posebne

določbe, je treba upoštevati tudi 4. čl. ZNP, po katerem

mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se

izjavijo o navedbah drugih udeležencev (1. odst.) in samo če

zakon tako določa, sme sodišče odločiti, ne da bi dalo

udeležencu možnost, da se izjavi (2. odst.). Za primer,

kakršen je obravnavani, v ZGD ni predvideno, da bi sodišče

lahko odločilo o predlogu, brez da bi dalo nasprotnemu

udeležencu možnost izjave o njem, kljub temu, da so v zakonu

določeni kratki roki za odločitev sodišča o vloženem

predlogu (2. odst. 49. c čl. ZGD). V obravnavanem primeru pa

pritožba utemeljeno opozarja, da nasprotni udeleženec ni

imel možnosti, da se o predlogu izjavi, saj pred izdajo

izpodbijanega sklepa predloga ni prejel. S tem je sodišče

prve stopnje zagrešilo kršitev določb postopka iz 8. tč. 2.

odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s

37čl. ZNP in je moralo pritožbeno sodišče že zato pritožbi

prvega nasprotnega udeleženca ugoditi, izpodbijani sklep

razveljaviti v delu, nanašajočem se na tega nasprotnega

udeleženca in zadevo v tem delu vrniti sodišču prve stopnje

v ponovno odločanje (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl.

ZNP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje

presojati obširne trditve nasprotnega udeleženca v smeri, da

je bila zavrnitev predlagateljičine zahteve do informacije

in vpogleda v poslovno dokumentacijo družbe upravičena, ker

da je podana (še več kot) verjetnost, da bo predlagateljica

pridobljene informacije uporabila za namen, ki je v

nasprotju z interesi družbe (posredovanje poslovnih

informacij konkurenčni družbi); pri tem pa ne bo utemeljena

trditev nasprotnega udeleženca, češ da niso bile podane

procesne predpostavke za izdajo izpodbijanega sklepa, ker da

predlagateljica v zvezi z zavrnitvijo njene zahteve po

vpogledu v poslovno dokumentacijo s strani poslovodje, ni

zahtevala dokončne odločitve (drugega) družbenika, saj gre

za to, da bi bila takšna zahteva nesmiselna, ker sta

predlagateljica in drugi nasprotni udeleženec, ki je hkrati

družbenik in poslovodja prvega nasprotnega udeleženca, edina

družbenika prvega nasprotnega udeleženca. Pritožnik,

katerega izjava volje se manifestira preko poslovodje, ki je

hkrati družbenik, pa niti ne trdi, da bi bil pripravljen

ugoditi zahtevi predlagateljice za pregled poslovne

dokumentacije družbe.