VSK sklep II Cpg 203/2005

Pritožba dolžnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani
sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) ugodilo

ugovoru dolžnika in izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z

dne 25.2.2005, opr.št. Ig 2005/00044, delno ustavilo za

znesek 106.651,17 SIT plačan dne 19.1.2005, znesek

108.018,00 SIT plačan dne 19.1.2005, znesek 151.629,60 SIT

plačan dne 18.1.2005, za znesek 1.193.571,00 SIT na podlagi

dne 29.3.2005 izdanega dobropisa št. 100/15000706 za vrnjeno

blago; 2.) izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne

25.2.2005, opr.št. Ig 2005/00044, delno ustavilo za plačani

znesek v višini 230.789,99 SIT in za kompenzacijo v višini

1.000.000,00 SIT; 3.) ugotovilo, da naziv upnika pravilno

glasi: R., d.d. V obrazložitvi je med drugim navedlo, v

kolikšnem obsegu oz. za katere zneske se izvršba še

nadaljuje.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo, v kateri

se protivi nadaljevanju izvršbe. Opozarja, da se je prvotni

sklep o izvršbi z dne 25.2.2005 glasil na dolžni znesek

glavnice v višini 4.977.702,34 SIT, po sklepu o nadaljevanju

izvršbe je preostal še znesek dolga v višini 2.444.581,08

SIT, kar pomeni, da je dolžnik v tem času poravnal že SIT

2.533.121,26 dolga, to je več kot polovico celotnega dolga.

Zato je presenečen in ogorčen nad sklepom o nadaljevanju

izvršbe, saj se ne izogiba plačilu dolga in se trudi in

prizadeva, da bi dolg čimprej poravnal. V tem času je s

strani upnika pričakoval korektno in poslovno dogovarjanje o

načinu in premostitvenih rokih odplačevanja. Vendar mu ni

uspelo. Odgovorne osebe s strani upnika so se menjavale in

sami niso vedeli "kdo pije in kdo plača". Ker je dolžnik kot

družba kreditno nesposobna, saj je že zadolžena pri N.d.d.,

skuša najeti v kratkem osebna posojila s strani lastnikov

družbe in poravnati dolg v čimkrajšem času. Podaja rešitev

tega problema preko pritožbe, navaja, da je 24.8.2005

poravnal znesek 250.000,00 SIT in predlaga, da bi ostanek

dolga poravnal do konca meseca septembra v desetih obrokih

po SIT 250.000,00.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik z vlogo, ki jo je

sodišče prve stopnje prejelo 12.4.2005, predlog za izvršbo

umaknil za tri delna plačila v skupnem znesku 366.298,77 SIT

in za vrednost dne 4.3.2005 vrnjenega blaga (1.193.571,00

SIT), torej ravno za zneske (oz. glede vrnjenega blaga celo

za nekoliko višji znesek), za katere je dolžnik v ugovoru

zoper sklep o izvršbi izpodbijal upnikovo terjatev do njega.

In četudi je bil dolžnikov ugovor vložen pred delnim umikom

predloga za izvršbo, bi sodišče prve stopnje glede na

določilo 2. odst. 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju

(ZIZ) moralo, pravno dosledno, najprej ustaviti postopek v

delu, v katerem je bil predlog za izvršbo umaknjen, zatem pa

glede istih zneskov zavreči ugovor dolžnika zaradi odpadlega

pravnega interesa. Čeprav sodišče prve stopnje ni ravnalo

tako, ampak je v delu, v katerem se ugovor dolžnika in delni

umik predloga za izvršbo prekrivata oz. nanašata na iste

zneske, odločilo, da se ugovoru dolžnika ugodi (1. tč.

izreka), pritožbeno sodišče ni posegalo v odločitev sodišča

prve stopnje v navedenem delu, ker ta ni v škodo dolžniku.

Kar pa navaja dolžnik v pritožbi, za obravnavano zadevo ni

relevantno, saj po eni strani priznava, da še vedno dolguje

upniku (po lastni navedbi nekaj manj kot polovico terjatve),

po drugi strani pa izraža presenečenje nad nadaljevanjem

postopka. To presenečenje pa nima nobene osnove, saj je

logično, da izvršba teče vse do poplačila upnika, v

obravnavanem primeru pa upnik še ni bil poplačan, kar

priznava tudi dolžnik sam. Ali mu bo uspel "dogovor o načinu

in premostitvenih rokih odplačevanja" kot to poimenuje v

pritožbi, pa ni stvar sodišča, ampak njega in upnika.

Trditev v pritožbi, da naj bi upniku dne 24.8.2005 (torej po

izdaji sklepa o izvršbi) poravnal znesek 250.000,00 SIT, bo

sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor po izteku roka

(3. odst. 61. čl. ZIZ).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na

podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v

zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot

neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.