VSL sklep I Cpg 162/2003

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje o stroških (5.
točka izreka sodbe) spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi
stranki povrniti stroške postopka v višini 78.400,00 SIT, v roku 8
dni.
Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v
višini 17.900,00 SIT, v roku 8 dni.

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovljeno terjatev

tožeče stranke v višini 297.500,00 SIT s pp v pravdi pobotalo z

ugotovljeno terjatvijo tožene stranke v isti višini in tožbenemu

zahtevku tožeče stranke ugodilo le v višini nepobotane terjatve, tako

da je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača znesek

5.295,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.6.2000 do plačila

in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

Tožena stranka se je pravočasno pritožila zoper sklep o stroških,

uveljavljala je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve

dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom

pritožbenemu sodišču, da ji ugodi in izpodbijani izrek o stroških

spremeni tako, da tožeči stranki naloži, da toženi stranki povrne

priglašene pravdne stroške, vključno s stroški pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi

uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob

upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne

drugi stranki in njenemu intervenientu ustrezen del stroškov (drugi

odstavek 154. člena ZPP).

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da vsaka

stranka krije svoje stroške, ker sta pravdni stranki uspeli s

približno enako vrednostjo svojih zahtevkov. Zaradi utemeljenosti v

pobot uveljavljene terjatve je sodišče prve stopnje z neizpodbijano

sodbo tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi plačila 302.795,50 SIT s

pp zavrnilo za plačilo zneska 297.500,00 SIT s pp, ugodilo pa mu je

le glede zneska 5.295,50 SIT, kar od celotne vtoževane terjatve

predstavlja 1,75% uspeh v pravdi. Tako nizek procent uspeha tožeče

stranke pa ne predstavlja podlage za sklepanje, da sta pravdni

stranki zmagali v pravdi v enakem delu, zato je po oceni pritožbenega

sodišča materialnopravno zmotna odločitev prvostopnega sodišča, da

vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

V konkretnem primeru je tožeča stranka deloma zmagala v pravdi,

vendar pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da sodišče prve

stopnje pri odločitvi o stroških postopka ni upoštevalo vseh

okoliščin primera, kot bi jih moralo v skladu z določilom drugega

odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka je, kot utemeljeno navaja v

pritožbi, že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne

listine ugovarjala nepotrebnosti postopka, do katerega je prišlo

zato, ker ji tožena stranka ni hotela podpisati kompenzacije glede

nasprotne terjatve, glede katere se je med postopkom izkazalo, da je

bila utemeljena. Dolg v višini 5.295,00 SIT pa je priznala in

predlagala, da ga sodišče pobota s stroški, ki ji jih je upnik,

zaradi vložitve izvršilnega postopka neutemeljeno povzročil

(primerjaj z dolžnikovim ugovorom z dne 19.10.2001). Postopek pred

pravdnim sodiščem pa je tekel ravno zaradi v pobot uveljavljane

terjatve, ki jo tožeča stranka ni priznavala in v zvezi s tem delom

so pravdnima strankama nastali pravdni stroški. To pa so tiste

posebne okoliščine primera, ki jih je potrebno upoštevati pri

naložitvi plačila pravdnih stroškov tožeči stranki. Uspeh tožeče

stranke s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, jo po oceni

pritožbenega sodišča upravičuje le do povrnitve izvršilnih stroškov,

ki so ji nastali z uveljavljanjem terjatve v višini 5.295,50 SIT z

obrestmi. Tožena stranka pa je upravičena do povrnitve ustreznega

dela stroškov, ker je v pretežnem delu z v pobot uveljavljeno

terjatvijo uspela v pravdi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi

ugodilo in sklep o stroških spremenilo (3. točka 365. člena ZPP),

tako kot izhaja iz prvega odstavka izreka tega sklepa.

Toženi stranki je odmerilo naslednje ustrezne (glede na vrednost

297.500,00 SIT, s katero je v postopku uspela), za pravdo potrebne

stroške (155. člen ZPP) v skupni višini 99.150,00 SIT: za sestavo

ugovora 100 točk po OT z 19% DDV, za eno pripravljalno vlogo 200 točk

po OT, za pristop na tri naroke, ki se niso opravili in so bili

preloženi, skupaj 150 točk po OT ter za odsotnost iz pisarne skupaj

60 točk po OT, za narok dne 15.11.2002, na katerem so se izvajali

dokazi 100 točk po OT in za odsotnost iz pisarne 40 točk po OT, za

končno poročilo stranki 50 točk po OT, vse povečano za 20% DDV. Ob

upoštevanju vrednosti točke 110,00 SIT na dan odmere, je tožena

stranka upravičena do povračila nagrade odvetnici skupaj 92.290,00

SIT. Za administrativne stroške je toženi stranki priznalo 1.800,00

SIT ter za izdatke za prevozne stroške odvetnice 5.060,00 SIT.

Tožeči stranki pa je odmerilo naslednje potrebne stroške: za takso za

predlog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine 20.400,00

SIT, za PTT stroške in stroške fotokopiranja 350,00 SIT in za nagrado

odvetniku za sestavo predloga 100 točk po OT z 19% DDV, za končno

poročilo stranki 10 točk po OT z 19% (ob upoštevanju vrednosti

odvetniške točke 110,00 SIT na dan odmere, 14.399,00 SIT), skupaj

20.750,00 SIT.

Po medsebojnem pobotanju odmerjenih stroškov postopka je tožeča

stranka dolžna toženi stranki povrniti ustrezne stroške v višini

78.400,00 SIT.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu drugega odstavka

165člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154.člena ZPP. Ker je tožena

stranka s pritožbo zoper sklep o stroških uspela, ji je tožeča

stranka dolžna povrniti pritožbene stroške, ki jih je pritožbeno

sodišče toženi stranki odmerilo v skladu z določilom 155. člena ZPP

za plačano takso za pritožbo 1.400,00 SIT in za sestavo pritožbe 125

točk po OT, povečano za 20% DDV, skupaj 17.900,00 SIT.