VSL sklep II Cpg 73/2004

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo upnikov

predlog za izvršbo, ker je bil vložen zoper dolžnika, ki je bil še

pred vložitvijo predloga za izvršbo izbrisan iz sodnega registra.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve

določb postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in

napadeni sklep spremeni tako, da izda sklep o izvršbi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik v pritožbi priznava, da dolžnik, kot je bil označen v

izvršilnem predlogu, ob njegovi vložitvi, ni več obstajal. Navedeno

dejstvo potrjuje pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da proti

dolžniku zato ni mogoče dovoliti predlagane izvršbe. Izvršilni

naslov, ki ga je predlogu priložil upnik, se namreč nanaša na

dolžnika, ki je prenehal obstajati (priloga A/4). Očitek bistvene

kršitve določb postopka ni podan. Če bi sodišče prve stopnje, tako

kot to predlaga pritožnik, izdalo predlagani sklep o izvršbi zoper

dolžnika, ki je prenehal, bi storilo bistveno kršitev določb postopka

iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom

ZIZ, ker je dolžnik s prenehanjem izgubil procesno sposobnost. Te

pomankljivosti pa ni mogoče odpraviti na način, kot ga je predlagal

pritožnik, to je s podelitvijo lastnosti stranke v tem izvršilnem

postopku dolžniku v smislu tretjega odstavka 76. člena ZPP v zvezi s

15členom ZIZ, ker so zakonitemu zastopniku dolžnika, z izbrisom iz

sodnega registra, prenehala tudi pooblastila, da zastopa dolžnika. To

pa bi bila tista ovira, ki bi onemogočala udeležbo dolžnika v

izvršilnem postopku. S prenehanjem dolžnika pa ni onemogočeno sodno

varstvo upnika, da pride do poplačila svoje terjatve v izvršilnem

postopku. Z uradnim obvestilom o izbrisu dolžnika iz sodnega registra

v Uradnem listu RS je upnik dobil upravičenje, da predlaga izvršbo

proti družbeniku izbrisane družbe, ki v izvršilnem naslovu ni označen

kot dolžnik (drugi odstavek 24. člena v zvezi s prvim odstavkom

istega člena ZIZ). Tudi pritožnik se je zavedal možnosti, da je

obveznosti dolžnika prevzel družbenik izbrisane družbe, kot njen

singularni pravni naslednik, kar navaja v pritožbi. Pri tem pa

pritožbeno sodišče opozarja, da bi moral temu ustrezno tudi označiti

nasprotno stranko, česar pa ni storil. Predlog v pritožbi, da se

izvršilni postopek izvede le na premoženju družbe, pa je neutemeljen

iz razloga, ker je 36. člen Zakona o finančnem poslovanju podjetij,

ki je določal, da se na premoženju družbe, ki se najde po izbrisu

družbe, izvede postopek likvidacije oziroma stečaja, razveljavljen z

ustavno Odločbo o oceni ustavnosti... (Ur. list RS št. 93/2002),

ravno iz razloga, ker je po izbrisu družbe iz sodnega registra

premoženje družbe prešlo na družbenike. To pa pomeni, da je

premoženje dobilo novega lastnika, ki ima tudi pravdno sposobnost, to

je sposobnost biti stranka v postopku. Zato brez ustrezne stranke v

postopku ni mogoče dovoliti izvršbe.

Ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo sodišče prve stopnje tudi

ne bi imelo zakonske podlage, da upnika poziva, da predlog popravi

tako, da namesto dolžnika, ki je naveden v izvršilnem naslovu (za

katerega je ugotovilo, da je izbrisan iz sodnega registra), označi

kot dolžnika nekoga, ki v izvršilnem predlogu ni označen kot dolžnik.

Ta odločitev je v sferi upnika, ki mora k predlogu zoper nekoga, ki

ni označen kot dolžnik iz izvršilnega naslova, priložiti tudi

ustrezna dokazila o prehodu oziroma prevzemu obveznosti. Ker tega ni

predlagal, ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati, da to

stori. Zato je neutemeljen pritožnikov očitek, da bi sodišče prve

stopnje moralo ravnati v skladu z določilom prvega odstavka 81. člena

ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Ker se je izkazalo, da uveljavljani pritožbeni razlog bistvene

kršitve določb postopka ni podan, je pritožbeno sodišče pritožbo

upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena

ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).