VSM sodba I Cpg 106/2006

Pritožba se zavrne, izpodbijana sodba se p o t r d i .
Tožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Okrožno sodišče je s sodbo zavrnilo ves tožbeni zahtevek, s katerim

tožnik terja od toženca plačilo 6,500.000,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 30.09.2004 dalje in povrnitev pravdnih

stroškov tudi s pripadki, vse pa v 15 dneh in pod izvršbo,

obenem pa tožniku naložilo povrnitev toženčevih stroškov

postopka v znesku 342.040,00 SIT z zak. zam. obrestmi od

19.01.2006 dalje, v 15 dneh pod izvršbo.

Tako odločitev tožnik izpodbija s pritožbo iz vseh pritožbenih

razlogov, predlagajoč njeno spremembo in ugoditev vsemu tožbenemu

zahtevku, podrejeno pa njeno razveljavitev in ponovno obravnavanje

pred prvo stopnjo. Zaznamuje pritožbene stroške. Ne strinja se s

sodbenim stališčem, ki pogodbo o prevzemu dolga šteje za neobstoječo,

ker toženec plačila, ki ga je z njo prevzel, ni izvršil v fiksnem

roku. Toženca tudi veže izjava z dne 15.03.2004, ki je ni preklical.

Toženec na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Z dobesedno razlago pogodbe o prevzemu dolga se je mogoče strinjati

kot njenim zaključkom, da sta stranki sami določili pogoje njene

neveljavnosti, čeprav sta namesto tega uporabili izraz neobstoječ

posel. K poglavitnim pritožbenim trditvam o zavezovalnosti toženčeve

izjave z dne 15.03.2004 v notarski obliki pa naslednje:

Tudi iz vidika veljavnih določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju

in likvidaciji - ZPPSL toženčeve izjave pred notarjem ni mogoče šteti

kot nemogoč, nedopusten ali nedovoljen pravni posel, pa je bila ta

izjava kasneje sprejeta v sklenjeno pogodbo o prevzemu dolga, ki je

enako neresna kot pogodba sama, glede na njen člen 2, po katerem se

pogodba šteje za neobstoječo, če kupec (toženec) kupnine ne plača v

celoti do 30.09.2004. Nagib za tako zavezo ni odločilen, pa je tudi

prodajalec pristal na tako klavzulo, ki namen in smisel zaveze kupca

prepušča zgolj toženčevi volji, kot da gre za enostranski

(nezavezujoč) pravni posel. Po prvem odstavku člena 427

Obligacijskega zakonika - OZ se prevzem dolga opravi s pogodbo med

dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Take

privolitve pogodba niti ne omenja, upnikov pa stranki s pogodbo nista

niti seznanili niti terjali njihove privolitve. Zato gre kvečjemu za

pogodbo o prevzemu izpolnitve, vendar sta tudi tej stranki odvzeli

vsakršno veljavo s formulacijo člena 2 pogodbe, s katerim je zgolj

toženčevi volji prepuščena njena izpolnitev.

S tem, ko toženec prevzete obveznosti ni izvršil, je pogodba izgubila

zavezovalno moč in sta obe stranki, ne samo toženec, prosti svojih

obveznosti. To velja tudi za pred pogodbo podano na toženčevo izjavo

pri notarju, ki sama po sebi tudi ni zavezujoča po prenehanju kasneje

sklenjene pogodbe. Veljavno pravo z izpodbijano sodbo ni bilo kršeno,

obremenjena pa tudi ni s kršitvami iz drugega odstavka člena 350

Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se respektirajo uradoma,

relativnih tovrstnih kršitev pa pritožba ne razgrinja, zato je

izpodbijana sodba potrjena. Ob taki odločitvi v glavni stvari,

tožniku ne gredo niti pritožbeni stroški.