VSL sklep IV Cp 4262/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nepravdni postopek po umiku

predloga predlagatelja zaradi spornih stikov nadaljuje po predlogu

nasprotne udeleženke zaradi prekinitve stikov. Zoper sklep se je

pravočasno pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po 1.

odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v

zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

Navaja, da nepravdna zadeva ni bila dodeljena po sodnem redu v

reševanje okrožni sodnici mag. M.K., pač pa si je tega sama vzela v

reševanje in tudi sama določila, da gre za nepravdno zadevo oziroma

je določila opravilno številko N 257/2005. Predlagatelj je sodišču

posredoval obvestilo, da nasprotna udeleženka noče izvršiti sodne

poravnave v pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod

opr. št. P 3556/2004-IV z dne 16.3.2005, in sicer da noče dovoliti

stikov predlagatelju z njegovo hčerko. Predlagatelj je namreč

naslovil dopis na sodnico, ki je odločala v omenjeni pravdni zadevi.

Stiki so že pravnomočno določeni s sodno poravnavo. Stiki niso

sporni, pač pa jih nasprotna udeleženka ne dovoli, o čemer je

predlagatelj obvestil sodišče. Zato je treba sporočilo oziroma dopis

predlagatelja šteti kot nepopolno vlogo, ker iz nje ni razvidna

vsebina zahteve za sodno varstvo. Te vloge sodišče sploh ne more

obravnavati, temveč je dolžno predlagatelja pozvati na dopolnitev

vloge v določenem roku, če predlagatelj vloge v roku ne dopolni, pa

jo je dolžno zavreči. Če pa jo dopolni, mora presoditi, ali je o

določitvi stikov že pravnomočno odločeno. Če je, mora zahtevo za

sodno varstvo zavreči. Predlog nasprotne udeleženke za nadaljevanje

postopka zaradi prekinitve stikov, je treba zavreči, ker je o stikih

med očetom in hčerko že odločeno s sodno poravnavo. Nasprotna

udeleženka nima pravnega interesa za nadaljevanje postopka. Če pa

nasprotna udeleženka ne dovoli in ne omogoči stikov, bo predlagatelj

vložil tožbo za predodelitev otroka v njegovo varstvo in vzgojo

oziroma bo vložil izvršbo na podlagi sodne poravnave. Predlagatelj

uvodoma predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi

in zavrže predlog nasprotne udeleženke za nadaljevanje tega postopka,

ob koncu pa še, naj pritožbeno sodišče razpiše ustno obravnavo, na

njej pa zasliši obe stranki in pregleda spis Okrožnega sodišča v

Ljubljani opr. št. P 3556/2004-IV. Pritožba ni utemeljena. S sodno

poravnavo, sklenjeno v pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v

Ljubljani pod opr. št. P 3556/2004-IV z dne 16.3.2005, sta se stranki

tega nepravdnega postopka med drugim dogovorili, da se stiki med

očetom in njegovo hčerko K. izvajajo en dan v tednu v popoldanskem

času od 15. ure do najkasneje 19. ure in en vikend v mesecu od petka

od 15. ure do nedelje do 19. ure, pri čemer oba starša vnaprej

dogovarjata dneve stikov, oče pa svojo hči prevzame v vrtcu ob 15.

uri in jo do 19. ure vrne njeni materi na dom. S to poravnavo se je

končal pravdni postopek po tožbi matere in nasprotni tožbi očeta

zaradi dodelitve otroka, plačevanja preživnine in ureditve otrokovih

stikov. Že po sklenjeni poravnavi je dne 19.4.2005 predlagatelj (v

pravdi toženec) poslal sodišču "obvestilo",

s katerim je sporočil, da je po sklenjeni poravnavi imel stik z

otrokom le enkrat, dne 29.4.2005 pa je sodišče prejelo njegovo

"prošnjo", naj sodišče določi točno datume oziroma dneve stikov v

tednu in vikendov v mesecu. Res sta se stranki o otrokovih stikih

dogovorili s sodno poravnavo z dne 16.3.2005. Res je tudi, da pravda

o predmetu, o katerem je že sklenjena sodna poravnava, ni dopustna in

sodišče v takem primeru tožbo zavrže. Navedeno določilo 308. člena

ZPP se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen ZNP).

Vendar pa v konkretnem primeru sodna poravnava, ki naj bi

predstavljala izvršilni naslov za izvrševanje otrokovih stikov (1.

točka 2. odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v

nadaljevanju ZIZ), ni primeren izvršilni naslov, saj predmet

obveznosti ni dovolj določno opredeljen (21. člen ZIZ) - določen je

sicer obseg stikov, vendar ne tako, da bi bilo mogoče ugotoviti,

kateri dan v tednu in kateri vikend v mesecu ima otrok stike z

očetom. To je nenazadnje ugotovil tudi sam predlagatelj, saj je v

"prošnji" predlagal, naj sodišče prve stopnje določi točen dan v

tednu, v katerem bo imel stike z otrokom. Sklenjena sodna poravnava

tako v obravnavanem primeru ne prestavlja ovire za določitev

otrokovih stikov. Prav tako pa sama sklenitev sodne poravnave ne kaže

na to, da stiki niso sporni - v takem primeru predlagatelj sodišča ne

bi obveščal o tem z vlogama z dne 19.4.2005 in 29.4.2005. Predlog v

nepravdnem postopku mora med drugim vsebovati opis razmerja oziroma

stanje, o katerem naj sodišče odloči (21. člen ZNP). Ker v nepravdnem

postopku sodišče ureja razmerja med določnimi osebami, predlog ne

vsebuje določnega zahtevka, kot to velja za tožbo v pravdnem postopku

(1. odstavek 180. člena ZPP). "Prošnja" predlagatelja nedvomno

vsebuje opis razmerja, ki naj ga sodišče uredi. Dejstvo, da je to

vlogo podal kot toženec v (že končanem) pravdnem postopku, na takšen

zaključek ne vpliva. Vloge strank se namreč obravnavajo po njihovi

vsebini in ne zgolj oznaki vloge. Vsebina "prošnje" pa je nedvoumna:

predlagatelj zahteva točno določitev stikov z otrokom tako, da bo te

stike lahko dosegel tudi na prisilen način (v skladu z 238.f členom

ZIZ). Predlog nasprotnega udeleženca (oziroma toženca v pravdnem

postopku) je tako popoln in sodišču ni bilo treba pozivati

predlagatelja na njegovo dopolnitev po 108. členu ZPP v zvezi s 37.

členom ZNP. Predlagatelj je res svoj predlog ("prošnjo") vložil v (že

končanem) pravdnem postopku. Povedano je že bilo, da je treba vloge

strank obravnavati po vsebini in da takšna obravnava predlagateljeve

vloge narekuje zaključek, da gre za predlog za določitev stikov z

otrokom. O stikih pa odloča sodišče v nepravdnem postopku (3. in 4.

odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

Kadar sodišče ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih

nepravdnega postopka, ustavi s sklepom pravdni postopek in po

pravnomočnosti sklepa postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega

postopka pred pristojnim sodiščem (1. odstavek 21. člena ZPP). Zato

je sodišče ravnalo prav, ko je vlogo obravnavalo kot predlog v

nepravdnem postopku, čeprav formalno ni izdalo sklepa po 21. členu

ZPP. Predlagatelj nadalje očita sodišču prve stopnje, da zadeva ni

bila dodeljena konkretni sodnici v skladu z določbami Sodnega reda.

Pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka, ki se nanaša na

pravilno sestavo sodišča, je podan, če je bilo sodišče nepravilno

sestavljeno ali če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik, ki ni

sodeloval na glavni obravnavi in če je pri izdaji odločbe sodeloval

sodnik, ki bo moral biti po zakonu izločen oziroma ki je bil s

sklepom predsednika oziroma predstojnika sodišča izločen (1. in 2.

točka 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom

ZNP). Ta kršitev s tem, da je sodnica iz pravdnega spisa izločila

vlogo stranke in v skladu z 21. členom ZPP obravnavala to vlogo v

nepravdnem postopku, ni podana. Pritožbeno sodišče torej iz tega

razloga pritožbi ni moglo ugoditi, sicer pa ima stranka na voljo

druga sredstva za uveljavljanje morebitnih kršitev določb Sodnega

reda o dodeljevanju zadev. Predlagatelj lahko predlog umakne (23.

člen ZNP), vsak udeleženec pa lahko v 15 dneh od dneva, ko je bil

obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka (1. odstavek 24.

člena ZNP). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je po

umiku predloga zahtevalo izjavo nasprotne stranke in nato na njen

predlog nadaljevalo postopek za določitev otrokovih stikov. Po

predlogu za določitev otrokovih stikov namreč sodišče uredi stike

tako, da se pri tem v največji možni meri upošteva otrokova korist.

To pa pomeni, da predlog vsebuje ureditev stikov od tistih v

najširšem možnem obsegu do tistih, ki stike omejujejo ali celo

preprečujejo - vse seveda upoštevajoč otrokove koristi v konkretnem

primeru. Sodišče prve stopnje je torej tudi pravilno odločilo, da se

nepravdni postopek glede na predlog nasprotne udeleženke nadaljuje,

za takšno nadaljevanje pa ima tudi pravni interes. Pritožbeno sodišče

je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi tožena stranka

izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi,

na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je

na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo

pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.