VSL sklep III Cp 4009/05

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor

dolžnikov z dne 9.6.2004 zoper sklep o izvršbi, opr. št. In 04/00033

z dne 27.5.2004, in odločilo, da se predlogu dolžnikov za odlog

izvršbe ne ugodi.

Zoper ta sklep se pritožujeta dolžnika in navajata, da bi sodišče

prve stopnje moralo upoštevati omejitve iz 2. odstavka 34. člena

Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98 - 75/2002, v

nadaljevanju ZIZ). Dolžnik je predlagal tako izvršbo na nepremičnine

kot tudi izvršbo na premičnine. Glede na to, da je dolžnik del

terjatve že poravnal, ni razlogov za prodajo njegove nepremičnine v

izvršilnem postopku. Vrednost nepremičnine je namreč bistveno večja

od neplačanega dela terjatve. Plačilu terjatve se ne izmika in jo

nakazuje po svojih zmožnostih, saj ima dva mladoletna in šoloobvezna

otroka, ki bi ju eventualna prodaja nepremičnine zelo prizadela.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnika v pritožbi navajata, da bi sodišče prve stopnje moralo

predlagano izvršbo omejiti tako, da bi dovolilo le izvršbo na

premičnine, saj vrednost nepremičnine, na katero je predlagana

izvršba, močno presega vrednost (neplačanega dela) terjatve. V skladu

s 34. členom ZIZ pa se takšna omejitev izvršbe lahko uveljavi le na

predlog dolžnika. Določba 2. odstavka 34. člena ZIZ, ki jo dolžnika

citirata v svoji pritožbi, in na podlagi katere je sodišče izvršbo

lahko omejilo na dolžnikov predlog ali po uradni dolžnosti, je bila

namreč spremenjena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o

izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 75/2002, v nadaljevanju

ZIZ-A). Novelirani 2. odstavek 34. člena ZIZ pa sedaj predvideva samo

še omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma na

nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve, na dolžnikov

predlog. Ker dolžnika takšnega predloga v postopku na prvi stopnji še

nista uveljavljala, je treba njuno pritožbo v delu, v katerem

predlagata omejitev izvršbe, šteti kot predlog za omejitev v smislu

citirane zakonske določbe. Ker pa je za odločanje o takšnih predlogih

pristojno sodišče prve stopnje, bo navedbe dolžnikov glede omejitve

izvršbe presojalo sodišče prve stopnje ob reševanju predloga.

Ker dolžnika drugih pritožbenih razlogov ne navajata, je pritožbeno

sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le še glede kršitev, na katere

mora v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku

(Ur. l. RS, št. 36/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo, v

nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ paziti

po uradni dolžnosti ter glede ugovornih razlogov iz 2. odstavka 55.

člena ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobenih uradno

upoštevnih kršitev oziroma ugovornih razlogov, je pritožbo dolžnikov

zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.

točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje moralo odločiti o

predlogu dolžnikov z dne 14.5.2005 v skladu s 34. členom ZIZ. Glede

vloge z dne 7.3.2005 (red. št. 17) pa naj sodišče prve stopnje

dolžnika pozove, da sodišču sporočita, ali sta dne 7.3.2005 vložila

pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, opr. št. In 04/00033 z dne

31.1.2005, ali pa ugovor po izteku roka v smislu 56. člena ZIZ. Če

sta dolžnika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 31.1.2005 vložila

pritožbo, naj jo sodišče prve stopnje predloži pritožbenemu sodišču v

reševanje. Če pa vloga dolžnikov z dne 7.3.2005 predstavlja ugovor

po izteku roka, pa naj sodišče prve stopnje o njem odloči v skladu

z določbami ZIZ.