VSL sklep III Cp 4120/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 5.5.2005, opr. št. 7 I

2004/16093, upnikov predlog za izvršbo zavrglo.

Proti sklepu se je pritožil upnik. V pritožbi navaja, da je skladno z

Odlokom o oskrbi z vodo (Ur. l. SRS, št. 11/87) dobavljal vodo

uporabnici B. M. na naslov S. 5 v L. Ker računi niso bili plačani, je

upnik poslal opomin pred tožbo na naslov uporabnice. Takrat je šele

ugotovil, da je uporabnica umrla in se je javil njen sin J.M., ki

kljub temu, da je podedoval nepremičnino na S. 5 po sklepu o

dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 2.10.2002, opr. št. III

D /98, ni skladno z odlokom upniku javil spremembe uporabnikov oz.

naslovnika računov. Ker upnik torej ni vedel za spremembo uporabnika,

je še naprej račune izdajal na pokojno B. M.. Upnik je po pozivu

sodišča v dokaz prehoda obveznosti na dolžnika predložil

zemljiškoknjižni izpisek. Medtem je dolžnik dne 29.12.2004 že

pripoznal dolg s tem, ko je plačal 20.000,00 SIT.

Pritožba je neutemeljena.

Predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče ugoditi

in izdati sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le proti

osebi, ki je v verodostojni listini navedena kot dolžnik. Določbe 24.

čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ o prehodu obveznosti oz.

terjatve na novega upnika oz. drugega dolžnika je mogoče uporabiti le

v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Se pa v primeru

izvršbe na podlagi izvršilnega naslova pravno nasledstvo po dolžniku

iz izvršilnega naslova dokazuje s pravnomočnim sklepom o dedovanju in

ne, kot pravilno upniku pojasni sodišče prve stopnje, z

zemljiškoknjižnim izpiskom. Še zlasti pa ne z delom

zemljiškoknjižnega izpiska (upnik je namreč v dokaz pravnega

nasledstva dolžnika po B.M. predložil le B list izpiska iz zemljiške

knjige - A 16), iz katerega sploh ni razvidno, na katero nepremičnino

se nanaša oz. se iz njega ne da razbrati, da se nanaša na

nepremičnino, v zvezi s katero upnik zahteva plačilo porabljene vode

in kanalščino.

Ker torej upnik izvršbe ni predlagal proti dolžniku, ki je dolžnik

po verodostojni listini, njegovemu predlogu ni bilo mogoče ugoditi in

izdati sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (čeprav bi

bilo povsem pravilno, da bi sodišče prve stopnje njegov predlog za

izvršbo zavrnilo, saj predlagana izvršba ni imela podlage v

predloženih računih). Glede na to je sodišče druge stopnje odločitev

sodišča prve stopnje potrdilo, upnikovo pritožbo pa zavrnilo (2.

točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl.

ZIZ).

Glede na vsebino pritožbe pa pritožbeno sodišče še dodaja, da v

konkretnem primeru tudi ne more biti govora o kakšni pripoznavi

tožbenega zahtevka, ker je dolžnik za B. M. po vložitvi izvršilnega

predloga plačal 20.000,00 SIT. O pripoznavi tožbenega zahtevka je

namreč mogoče govoriti šele v primeru enostranske, brezpogojne izjave

tožeče stranke naproti sodišču, da je zahtevek tožeče stranke delno

ali v celoti utemeljen.

Ker upnik s pritožbo ni uspel, tudi ne bi bil upravičen do povrnitve

kakršnihkoli stroškov v zvezi s pritožbo. Upnik je kot strošek

pritožbenega postopka priglasil le sodno takso za pritožbo po Zakonu

o sodnih taksah, a ta ni predpisana. Zato upnik tudi v primeru, če bi

s pritožbo uspel, iz tega naslova ne bi dobil nič povrnjenega.