VSL sklep II Cpg 907/2004

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov

predlog za izvršbo.

Zoper sklep je upnik pravočasno vložil pritožbo. Navedel je, da je

vložil predlog za izvršbo zaradi izpraznitve poslovnega prostora na

podlagi sklenjene sodne poravnave, opr. št. III Pg 3/2002. Iz nje

izhaja, da se je dolžnik zavezal izprazniti poslovni prostor do dne

23.8.2003. Postopek pod opr.št. III Pg 3/2002 se je vodil izključno

zaradi izpraznitve poslovnih prostorov, kot to izhaja iz naloga

Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV 96/2004 z dne 16.11.2001,

in sicer poslovnega prostora v pritličju stavbe na naslovu

Gosposvetska 6 in Kersnikova 1 - na vogalu, v Ljubljani, v izmeri 118

m2. Najemna pogodba in navedeni nalog za izpraznitev navedenih

poslovnih prostorov sta sestavni del sodne poravnave. Zato bi moralo

sodišče prve stopnje, preden je izvršilni predlog zavrnilo, upnika

pozvati na dopolnitev, da predloži še plačilni nalog in najemno

pogodbo, oziroma izvesti narok z zaslišanjem strank. Priglasil je

stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu (r. št. 1) izhaja, da je upnik vložil predlog za

izvršbo (zaradi izpraznitve poslovnih prostorov) na podlagi

izvršilnega naslova; izvršljive in pravnomočne sodne poravnave,

sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. III Pg 3/2002

z dne 16.4.2003 (priloga A2).

Skladno z 21. čl. ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so

v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas

izpolnitve obveznosti.

Iz predloženega izvršilnega naslova izhaja, da se je dolžnik zavezal

plačati znesek 15.000.000,00 SIT. V kolikor ne izpolni navedene

denarne obveznosti do določenega dne, pa se je zavezal izprazniti

poslovni prostor v roku 8 dni, najkasneje do 23.8.2003.

Ob takšni dikciji, navedeni v izvršilnem naslovu, se pritožbeno

sodišče strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da poslovni

prostor, ki naj bi ga dolžnik izpraznil, v izvršilnem naslovu ni z

ničemer opredeljen, s tem pa ni naveden predmet obveznosti, ki je

eden od pogojev, ki morajo biti podani, da je izvršilni naslov

primeren za izvršbo.

Upnikov predlog za izvršbo zato ni bil nepopolen, saj je upnik k

njemu priložil vse listine, na katere se je v predlogu skliceval.

Zato sodišče ni imelo podlage za poziv upnika na dopolnitev predloga,

kot to zmotno meni pritožnik.

Izvršilno sodišče je na vsebino izvršilnega naslova vezano, zato ga

ni mogoče dopolnjevati oz. smiselno vsebinsko razlagati z nobenimi

dodatnimi listinami, njegove vsebine pa tudi ni mogoče utemeljevati s

predlaganim zaslišanjem strank.

Ker poslovni prostor, ki bi ga moral dolžnik po izvršilnem naslovu

izprazniti, v izvršilnem naslovu ni določen, predloženi izvršilni

naslov pa tudi ne vsebuje nobenih elementov, na podlagi katerega bi

bilo mogoče določiti predmet dolžnikove obveznosti, je bila odločitev

sodišča prve stopnje, s katero je zavrnilo upnikov predlog za

izvršbo, pravilna.

Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in

izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem

postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik s pritožbo ni uspel, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da

sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. člena v

zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ).