VSL sklep III Cp 3899/2005

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se
predlog dolžnika za nasprotno izvršbo zavrže.
Dolžnik mora upniku v 8 dneh povrniti njegove izvršilne stroške v
znesku 26.400,00 SIT ter pritožbene stroške v znesku 26.400,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu

prvega dolžnika za nasprotno izvršbo in tako upniku naložilo, da mu

vrne 16.806,42 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.9.2003 dalje

do plačila. Dolžnik mora upniku (po pobotanju) povrniti 17.836,00 SIT

izvršilnih stroškov. Predlog za nasprotno izvršbo do zneska

157.451,66 SIT s pripadki je zavrnjen.

Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik s

predlogom, da se spremeni tako, da se predlog za nasprotno izvršbo

zavrže kot prepozen oz. v celoti zavrne kot neutemeljen, podrejeno

pa, da se sklep razveljavi ter zadeva vrne v nov postopek. Po

določilih ZIZ-a je tak predlog mogoče vložiti najkasneje v enem letu

od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek, na kar mora sodišče

paziti po uradni dolžnosti. Upnik je že v odgovoru na predlog

opozoril, da je prepozen. Hkrati je pojasnil tudi razloge za njegovo

neutemeljenost, ki jih v pritožbi ponavlja. Nikakor torej tudi ne

drži ugotovitev prvega sodišča, da ni nespornih dejstev.

Pritožba je utemeljena.

Ob upoštevanju podatkov v spisu je nedvomno pravilna prvostopenjska

ugotovitev, da je obravnavani predlog za nasprotno izvršbo vložen

prepozno v smislu 2. odstavka 67. člena ZIZ. Ta namreč določa, da tak

predlog dolžnik lahko vloži v treh mesecih od dneva, ko je zvedel za

razlog za nasprotno izvršbo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko

je bil končan izvršilni postopek. V konkretnem primeru se je to

zgodilo s sklepom o ustavitvi izvršbe z dne 23.9.2003 (list. št. 27),

ki je postal pravnomočen 14.10.2003. Dne 3.11.2004 vloženi predlog je

torej brez dvoma prepozen in ga je zato treba zavreči, saj vsebinska

obravnava predloga, ki je vložen po izteku prekluzivnega roka, ni

dovoljena, celo če bi res bila v njem zatrjevana dejstva nesporna.

Izpodbijani sklep je torej pritožbeno sodišče spremenilo kot je

razvidno iz izreka (čl. 365, tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

V posledici mora dolžnik upniku povrniti stroške postopka, ki so mu v

zvezi s predlogom nastali, to je za odgovor na prvi stopnji, ki

odmerjeni po veljavni odvetniški tarifi znašajo 26.400,00 SIT ter na

enaki podlagi v enakem znesku za uspelo pritožbo, po specificiranih

stroškovnikih na obeh vlogah (red. št. 35 in 39).

Odločitev o zavrženju predloga za nasprotno izvršbo ni ovira za to,

da dolžnik svojo terjatev uveljavlja s tožbo.