VSL sklep III Cp 1944/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na

dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet.

Proti sklepu se je pritožila upnica zaradi zmotne in nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je sklep preuranjen, saj bi

moralo sodišče po uradni dolžnosti opraviti poizvedbe o dolžnikovih

transakcijskih računih pri vseh bankah. Splošno je namreč znano, da

Banka Slovenije ne vodi ažurno registra transakcijskih računov, na

katerega se sklicuje izpodbijani sklep. Ker register ne vsebuje vseh

podatkov, upnica predlaga razveljavitev izpodijanega sklepa, nakar

naj se postopek nadaljuje s poizvedbami o dolžnikovem transakcijskem

računu pri organizacijah za plačilni promet v Republiki Sloveniji.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni preizkus je pokazal, da je izpodbijani sklep pravilen in

zakonit. Sodišče prve stopnje je namreč pred izdajo sklepa opravilo

poizvedbe o organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima dolžnik

denarna sredstva. Poizvedbe je opravilo v registru transakcijskih

računov, ki ga vodi Banka Slovenije. S tem je izpolnilo svojo uradno

dolžnost, ki jo sodišču nalaga 3. odst. 40. člena Zakona o izvršbi in

zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98, 75/02, 16/04 in 132/04). Po

1odst. 28. člena Zakona o plačilnem prometu (Ur. l. RS, št. 30/02,

52/02 in 75/02) je navedeni register enotna informatizirana baza

podatkov o transakcijskih računih in o imetnikih trasakcijskih

računov, ti podatki pa so po 2. odst. 29. člena istega zakona javni

in dostopni na spletni strani Banke Slovenije. Nikakršne dodatne

poizvedbe torej niso bile potrebne, potem ko se je sodišče prve

stopnje prepričalo, da dolžnik nima odprtega računa pri kateri izmed

organizacij za plačilni promet. Po 2. odst. 28. člena navedenega

zakona mora izvajalec plačilnega prometa, ki vodi transakcijske

račune, tekoče zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje

registra transakcijskih računov. Pritožnica svojega dvoma o točnosti

podatkov v registru ni podprla z nobenim dokazom, zato ni umesten

njen očitek, da Banka Slovenije registra ne vodi ažurno, še manj pa

je to dejstvo splošno znano. Res je sicer, da upnica sama ni dolžna

pridobiti podatkov o dolžnikovih računih, ker je izvršbo predlagala

na podlagi verodostojne listine. Kljub temu pa bi upnica, ker so

podatki o transakcijskih računih pravnih oseb javni, lahko tudi sama

opravila poizvedbe ali vsaj predlagala poizvedbe pri točno določenih

organizacijah za plačilni promet, če že meni, da podatki iz registra

transakcijskih računov ne zadoščajo. Tega pa upnica niti v predlogu

za izvršbo, niti v pritožbi ni storila.

Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve torej ni podan. Ker

ni dolžnikovih sredstev, na katera bi bilo mogoče seči s predlagano

izvršbo, je odločitev o ustavitvi izvršbe materialnopravno pravilna.

Sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne

bistvene kršitve izvršilnega postopka, zato je pritožbeno sodišče na

podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS,

št. 46/99, 96/02 in 2/04) v zvezi s 15. členom ZIZ upničino pritožbo

kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.