VSL sklep III Cp 2964/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikovemu ugovoru

zoper sklep o izvršbi delno ugodilo, tako da je odmerjene izvršilne

stroške (42.120,00 SIT) znižalo na 28.720,00 SIT in predlog za

izvršbo zavrnilo glede izterjave zamudnih obresti od zneska 84.660,00

SIT za čas od 1.8.1999 do 31.8.1999. V preostalem delu pa je ugovor

zavrnilo ter dolžniku še naložilo, da upnikoma povrne 82.096,00 SIT

stroškov odgovora na ugovor z obrestmi.

Dolžnik se proti sklepu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov s

predlogom, da se razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Meni,

da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka,

saj je kršilo osnovno načelo, to je načelo kontradiktornosti

postopka. Vse do izdaje izpodbijanega sklepa mu namreč ni vročilo

odgovora na ugovor, da bi se o navedbah nasprotne stranke lahko

izjasnil. Vse to je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa. O

stroških pa ni odločeno v skladu z načelom uspeha, čeprav je bil

dolžnikov ugovor delno utemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Ker odgovor dolžnika na upnikov odgovor na ugovor zoper sklep o

izvršbi ni predviden niti po določilih ZIZ, niti ZPP, zadošča, da je

upnikov odgovor dolžniku poslan v vednost. To je prvo sodišče

izvršilo, saj ga je dolžniku vročilo skupaj z izpodbijanim sklepom

(vročilnica pri red. št. 12). Načelo kontradiktornosti tako v ničemer

ni kršeno. Ne glede na to pa po prepričanju pritožbenega sodišča

dejstvo, da dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni imel možnosti

izjasnitve o upnikovih trditvah, o dolžnikovih ugovornih navedbah, ni

prav v ničemer vplivalo na odločitev prvega sodišča. Ugovor je namreč

le zanikal aktivno legitimacijo upnika, uveljavljal zastaranje

terjatve in nepravilnost postopka, iz katerega izvira izvršilni

naslov. Vse to pa so izključno pravna vprašanja, na katera je moralo

prvo sodišče odgovoriti ne glede na stališče upnika, izraženo v

odgovoru. To je z izpodbijano odločitvijo storilo v celoti pravilno

in jo tako tudi pregledno in logično utemeljilo. Enako velja glede

odločitve o izvršilnih stroških. Dolžnik je z ugovorom res delno

uspel, vendar le glede postranskih terjatev, pa še to v zelo majhnem

obsegu: za 13.400,00 SIT stroškov ter za zamudne obresti od zneska

84.660,00 SIT za en mesec. Ob dejstvu, da je predmet izterjave

glavnica 4.243.002,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od

zapadlosti posameznih zneskov od leta 1995 dalje, je pri odločitvi,

da mora dolžnik upniku povrniti vse nadaljnje izvršilne stroške,

vsekakor pravilno uporabljeno določilo 2. odstavka 154. člena ZPP (v

zvezi s členom 15 ZIZ), ki ob delnem uspehu, ko je ta neznaten,

dopušča tudi tako rešitev.

Po obrazloženem in ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni

dolžnosti, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep potrdilo (čl.

365, tč. 2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).