VSL sklep III Cp 2964/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.2964.2005Področje: izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Ker dolžnikov odgovor na upnikov odgovor na ugovor ni predviden, ni
kršeno načelo kontradiktornosti, če sodišče upnikov odgovor vroči
dolžniku šele hkrati s sklepom o ugovoru.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikovemu ugovoru
zoper sklep o izvršbi delno ugodilo, tako da je odmerjene izvršilne
stroške (42.120,00 SIT) znižalo na 28.720,00 SIT in predlog za
izvršbo zavrnilo glede izterjave zamudnih obresti od zneska 84.660,00
SIT za čas od 1.8.1999 do 31.8.1999. V preostalem delu pa je ugovor
zavrnilo ter dolžniku še naložilo, da upnikoma povrne 82.096,00 SIT
stroškov odgovora na ugovor z obrestmi.
Dolžnik se proti sklepu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov s
predlogom, da se razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Meni,
da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka,
saj je kršilo osnovno načelo, to je načelo kontradiktornosti
postopka. Vse do izdaje izpodbijanega sklepa mu namreč ni vročilo
odgovora na ugovor, da bi se o navedbah nasprotne stranke lahko
izjasnil. Vse to je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa. O
stroških pa ni odločeno v skladu z načelom uspeha, čeprav je bil
dolžnikov ugovor delno utemeljen.
Pritožba ni utemeljena.
Ker odgovor dolžnika na upnikov odgovor na ugovor zoper sklep o
izvršbi ni predviden niti po določilih ZIZ, niti ZPP, zadošča, da je
upnikov odgovor dolžniku poslan v vednost. To je prvo sodišče
izvršilo, saj ga je dolžniku vročilo skupaj z izpodbijanim sklepom
(vročilnica pri red. št. 12). Načelo kontradiktornosti tako v ničemer
ni kršeno. Ne glede na to pa po prepričanju pritožbenega sodišča
dejstvo, da dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni imel možnosti
izjasnitve o upnikovih trditvah, o dolžnikovih ugovornih navedbah, ni
prav v ničemer vplivalo na odločitev prvega sodišča. Ugovor je namreč
le zanikal aktivno legitimacijo upnika, uveljavljal zastaranje
terjatve in nepravilnost postopka, iz katerega izvira izvršilni
naslov. Vse to pa so izključno pravna vprašanja, na katera je moralo
prvo sodišče odgovoriti ne glede na stališče upnika, izraženo v
odgovoru. To je z izpodbijano odločitvijo storilo v celoti pravilno
in jo tako tudi pregledno in logično utemeljilo. Enako velja glede
odločitve o izvršilnih stroških. Dolžnik je z ugovorom res delno
uspel, vendar le glede postranskih terjatev, pa še to v zelo majhnem
obsegu: za 13.400,00 SIT stroškov ter za zamudne obresti od zneska
84.660,00 SIT za en mesec. Ob dejstvu, da je predmet izterjave
glavnica 4.243.002,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od
zapadlosti posameznih zneskov od leta 1995 dalje, je pri odločitvi,
da mora dolžnik upniku povrniti vse nadaljnje izvršilne stroške,
vsekakor pravilno uporabljeno določilo 2. odstavka 154. člena ZPP (v
zvezi s členom 15 ZIZ), ki ob delnem uspehu, ko je ta neznaten,
dopušča tudi tako rešitev.
Po obrazloženem in ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni
dolžnosti, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep potrdilo (čl.
365, tč. 2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑