VSL sodba I Cpg 1226/2003

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu

zahtevku in je zato vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega

sodišča v Ljubljani opr. št. Ig 2002/04018 z dne 28.5.2002.

Proti tej sodbi je tožena stranka vložila pritožbo, v kateri

uveljavlja pritožbena razloga iz 2. in 3. točke 1. odstavka 338.

člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni

tako, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa jo razveljavi in zadevo vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da sta glede

dobave toplotne energije za odjemno mesto na P. v Ljubljani imeli

pravdni stranki sklenjeno pogodbo o dobavi toplotne energije (priloga

A6), in ugotovilo, da so sestavni del te pogodbe Pogoji za dobavo in

odjem toplotne energije. Nadalje je ugotovilo tudi, kakšna je vsebina

21člena prej navedenih splošnih pogojev. Tožena stranka teh

dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje s pritožbo ne izpodbija. Na

podlagi teh ugotovitev pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo

materialno pravo, kot je zaključilo, da pogodba oziroma v njej

določeni splošni pogoji toženo stranko zavezujejo. Drugačno

pritožbeno stališče, ki ga tožena stranka v pritožbi tudi ni

konkretno obrazložila, je zato neutemeljeno.

Že ta ugotovljena dejstva in ugotovljeno dejstvo, da je tožena tožečo

stranko o prenehanju pogodbenega razmerja obvestila šele z dopisom z

dne 8.1.2002 (pril. A8) so zadoščala za ugoditev tožbenemu zahtevku,

saj je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo,

da prenehanje poslovnega razmerja učinkuje šele od prvega naslednjega

obračunskega obdobja, ko odjemalec dobavitelja obvesti o podatkih, ki

vplivajo na razmerje med njim in dobaviteljem.

Z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, ki temelji na dopisu tožene

stranke same z dne 8.1.2002 (priloga A 8) in na primopredajnem

zapisniku z dne 28.11.2002 (priloga A 9) pa je bila ovržena tudi

trditev tožene stranke, ki jo je ta dala v tej pravdi in sicer, da je

objekt prenehala koristiti dne 1.10.2001. Sodišče prve stopnje je

tako dejansko stanje ugotovilo v zadostnem obsegu in pravilno in

pravilno uporabilo tudi materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku za

plačilo dobavljene energije, za sporno obdobje, to je za čas od

19.10.2001 do 28.11.2001 ugodilo.

Tožena stranka v pritožbi ne obrazloži, zakaj naj bi bila odločitev

sodišča prve stopnje glede teka zamudnih obresti napačna. Sodišče

prve stopnje je sodbo v tem delu ustrezno obrazložilo in navedlo, da

zamudne obresti tečejo od naslednjega dne po dnevu zapadlosti

posameznega računa, kot ga je tožeča stranka opredelila na

položnicah, priloženih računom, in zahtevala v predlogu za izvršbo.

Tožena stranka pa nobenega konkretnega ugovora glede teka zamudnih

obresti v pravdi ni postavila, zato je sodišče prve stopnje

utemeljeno določilo tek zamudnih obresti tako, kot je zahtevala

tožeča stranka.

Pritožba je tako v celoti neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče

zavrnilo ter na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve

stopnje.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje

pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom

154člena ZPP).