VSL sklep III Cpg 28/2005

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče dolžniku kot

predlagatelju začetka stečajnega postopka nad njim naložilo, da mora

založiti 250.000,00 SIT predujma za kritje stroškov do začetka

stečajnega postopka.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik "iz vseh

pritožbenih razlogov", predvsem pa zaradi zmotne in nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in

predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in oprostitev dolžnika

plačila predujma za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Materialnopravno zmotno je sicer stališče pritožnika, da ne bodo

nastali nikakršni stroški za objavo oklica o začetku stečajnega

postopka v Uradnem listu RS, ker so podani pogoji za takojšen

zaključek stečajnega postopka po 1. odst. 99. čl. ZPPSL, kar je

predlagal že v predlogu za začetek stečajnega postopka. Vendar mora

sodišče tudi v primeru, če ravna po 1. odst. 99. čl. ZPPSL in

stečajni postopek s sklepom začne in takoj zaključi, tak sklep

objaviti v Uradnem listu RS, kar izrecno sodišču nalaga 3. odst. 99.

čl. ZPPSL. Strošek objave začetka stečajnega postopka v Uradnem listu

RS pa spada med stroške do začetka stečajnega postopka.

Zmoten je tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni ravnalo po 2. odst.

93čl. ZPPSL, ki bi ga moralo uporabiti glede na v predlogu za

začetek in zaključek stečajnega postopka zatrjevano dejstvo, da

predlagatelj nima premoženja, da je nelikviden in prezadolžen.

Insolventnost in prezadolženost dolžnika kot predlagatelja ne more

biti avtomatično razlog za oprostitev dolžnika kot predlagatelja

plačila predujma za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka.

Zgolj navedeni okoliščini namreč ne zadostujeta za oprostitev plačila

predujma, sicer bi že ZPPSL določal, da prezadolženi in - ali

insolventni dolžnik, ki nima niti toliko premoženja, da bi se lahko

izvedel stečajni postopek, predujma za kritje stroškov do začetka

stečajnega postopka ni dolžan plačati. Nasprotno pa ZPPSL v 2. odst.

93čl. določa, da stečajni senat le izjemoma lahko nadaljuje uvedeni

(ne pa še začet) stečajni postopek, čeprav predujem ni bil dan. O

oprostitvi plačila stroškov oziroma predujma za stroške do začetka

stečajnega postopka, pa ne odloča pritožbeno sodišče, ampak

prvostopenjsko sodišče na predlog stranke (primerjaj 1. odst. 169.

čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).

Materialnopravno zmotno pa je stališče prvostopenjskega sodišča v

izpodbijanem sklepu, na kar pravilno opozarja pritožnik, da stroškov

sestave začetne stečajne bilance, ažuriranja knjigovodske evidence,

odprtje novega računa in izdelave novih štampiljk, ni mogoče

opredeliti kot stroškov do začetka stečajnega postopka v smislu 1.

odst. 93. čl. ZPPSL. Vsi ti stroški bodo nastali šele, ko in če bo

sodišče začelo stečajni postopek in odločilo, da se le-ta tudi

izvede. Navedena opravila so namreč po 1. odst. 80. čl. ZPPSL

dolžnost stečajnega upravitelja po začetku stečajnega postopka, torej

gre tudi za stroške, nastale po začetku stečajnega postopka.

Ker pa iz predloga dolžnika izhaja, da nima premoženja, ki bi

zadoščalo za stroške stečajnega postopka oziroma je le-to neznatne

vrednosti, zaradi česar dolžnik predlaga začetek in takojšen

zaključek stečajnega postopka po 1. odst. 99. čl. ZPPSL, pritožbeno

sodišče ni spreminjalo izpodbijanega sklepa, pač pa ga je

razveljavilo, ker iz sklepa ni razvidno, ali bodo morda nastali

kakšni stroški v zvezi z ugotavljanjem, kolikšno je premoženje

dolžnika. Slednje bo namreč odločilno za presojo, ali bo sodišče prve

stopnje začelo stečajni postopek in ga takoj zaključilo, ali pa se bo

odločilo za izvedbo stečajnega postopka. V zvezi z ugotavljanjem

zgoraj navedenega odločilnega dejstva o (ne)obstoju premoženja

dolžnika, pa se bo sodišče prve stopnje lahko poslužilo zaslišanja

morebitnih prič in postavitve izvedenca ekonomsko-finančne stroke, ki

bo lahko tudi ocenil morebitno premoženje dolžnika. Pritožbeno

sodišče namreč ne soglaša s stališčem v komentarju ZPPSL (na strani

364), da se 1. odst. 93. čl. ne nanaša na izvedbo dokazov in torej,

da stroški izvedbe dokazov niso stroški do začetka stečajnega

postopka. Ker torej o tem, ali bodo v zvezi z odločitvijo o

(ne)izvedbi stečajnega postopka nastali kakšni stroški, izpodbijani

sklep nima razlogov (14. točka 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15.

čl. ZPPSL), je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v

zvezi s 15. čl. ZPPSL utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep

razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo

odločanje.