VSL sklep IV Cpg 65/2003

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep
registrskega sodišča.

Registrsko sodišče je s sklepom opr. št. Srg 631/2003 z dne

15.7.2003, ki ga je izdala sodna referentka zavrglo predlog

za vpis družbe z neomejeno odgovornostjo, ker je ugotovilo,

da ni popoln, predlagatelj pa ga v roku ni dopolnil. Z

izpodbijanim sklepom opr. št. Srg 00631/2003 z dne

28.11.2003 pa je registrsko sodišče po sodniku posamezniku

zavrnilo pritožbo predlagatelja proti sklepu, ki ga je

izdala sodna referentka.

Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil. V

pritožbi je navedel, da obstoji nasprotje med določbami ZZDT

in Pravilnikom o postopkih in dokazilih za odločanje o

izdaji delovnih dovoljenj ter o obliki in vsebini posamezne

vrste delovnega dovoljenja. Zaradi tega so registrska

sodišča kljub drugačnim določbam ZZDT vpisovala družbe z

neomejeno odgovornostjo ne da bi od ustanoviteljev tujcev

zahtevala predložitev osebnega delovnega dovoljenja.

Striktno upoštevanje določb ZZDT in Pravilnika bi pomenilo,

da tujci v Sloveniji ne morejo ustanoviti osebnih

gospodarskih družb.

Pritožba ni utemeljena.

ZSReg določa v 1. odst. 28. člena, da mora predlagatelj

predlogu za vpis v sodni register priložiti listine, na

katerih temeljijo podatki, ki se vpisujejo v sodni register

ter druge listine, če zakon tako določa.

Zakon o zasposlovanju tujcev (Ur. l. RS, št. 66/2000, v

nadaljevanju ZZDT) v 4. odst. 22. člena predpisuje, da kadar

tujec ustanavlja osebno družbo, v kateri lahko že na podlagi

statusa ustanovitelja vodi posle, mora pred vpisom v

ustrezni register pridobiti osebno delovno dovoljenje za

samozaposlitev v skladu z določbo 6. in 7. odst. 10. člena

tega zakona.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je registrsko sodišče

pravilno ugotovilo, da je v predmetnem primeru bilo potrebno

uporabiti določbe ZZDT. Iz predloga namreč izhaja, da je

predlagan vpis ustanovitve družbe z neomejeno odgovornostjo,

kar je osebna družba (1.alinea 3. odst. 1. člena ZGD),

katere ustanovitelji so štiri fizične osebe, od katerih so

trije tujci. Predlagan je tudi vpis vseh ustanoviteljev kot

zastopnikov družbe iz česar izhaja da bodo tudi trije

ustanovitelji tujci skladno z določbo 1. odst. 86. člena ZGD

na podlagi statusa ustanovitelja vodili posle družbe.

V 6. odst. 10. člena ZZDT, na katerega se sklicuje 22. člen

istega zakona je tudi izrecno določeno, da mora tujec, ki

želi voditi posle v gospodarski družbi predhodno pridobiti

osebno delovno dovoljenje. Z vpisom družbe v sodni register

družba pridobi lastnost pravne osebe, takrat njeni

ustanovitelji pričnejo voditi posle družbe, zaradi česar pa

morajo glede na določbo 4. odst. 22. člena ZZDT že imeti

osebno delovno dovoljenje. Ker je pridobitev osebnega

delovnega dovoljenja izrecno predpisana pred vpisom v sodni

register je registrsko sodišče pravilno zahtevalo

predložitev osebnih delovnih dovoljenj za ustanovitelje

tujce v smislu 1. odst. 28. člena ZSReg. Ker pa predlagatelj

le-teh ni predložil je pravilno zaključilo, da niso

izpolnjene vse procesne predpostavke za odločanje o njegovem

predlogu.

Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani na

ustavo in zakon, kakor določa v 125. členu Ustava RS (Ur.l.

RS, št. 33/91 s spremembami) in v 1. odst. 3. člena Zakon o

sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94 s spremembami). Zaradi

navedenega je nesprejemljivo pritožbeno stališče, da bi

registrsko sodišče moralo opustiti uporabo povsem jasnih

določb ZZDT glede predložitve osebnih delovnih dovoljenj za

ustanovitelje tujce.

Glede pritožbenih trditev o nasprotjih Pravilnika o

postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih

dovoljenj ter o obliki in vsebini posamezne vrste delovnega

dovoljenja (Ur.l. RS, št. 2/2001) in ZZDT pa pritožbeno

sodišče pripominja sledeče:

Navedeni pravilnik je podzakonski predpis. Podzakonski

predpisi morajo biti v skladu z ustavo in zakoni (3. odst.

153člena Ustave RS). Navedeni pravilnik določa postopek za

odločanje o izdaji delovnega dovljenja, ki ga izvaja Zavod

Republike Slovenije za zaposlovanje, kot pristojni organ (1.

odst. 9. člena ZZDT). To pomeni, da je navedeni organ tisti,

ki mora paziti na to, da ne bo kršilo navedeno določbo

ustave in uporabljalo, z zakonom neusklajene določbe

pravilnika. Pri tem pa imajo ustanovitelji tujci možnost v

tem postopku uveljavljati ugotovljene nezakonitosti

pravilnika.

Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da

predlagatelj ni z ničemer izkazal, da se je postopek za

pridobitev osebnih delovnih dovoljenj za ustanovitelje kakor

koli končal. V primeru, da bodo ustanovitelji tujci uspeli

pridobiti ustrezna dovoljenja bodo imeli možnost z novim

predlogom predlagati ustanovitev družbe z neomejeno

odgovornostjo.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in

potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 39. člena ZSReg).