VSL sodba I Kp 1036/2005

Pritožbi zagovornika obdolženega M. K. se ugodi in se izpodbijana
sodba spremeni tako, da se
obdolženega M. K. po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP)
o p r o s t i o b t o ž b e ,
da je z drugim grdo ravnal in s tem prizadel telesno celovitost
D. K.
s tem, ko je dne 22.06.2003 zvečer v stanovanju na Kettejevi ulici 6,
svojo izvenzakonsko partnerico D. K. med prepirom vrgel v polno kad
vode, kasneje pa jo vrgel na posteljo,
s čimer naj bi storil kaznivo dejanje grdega ravnanja po I. odst.
146. čl. KZ.
Na podlagi določbe I. odst. 96. čl. ZKP obremenjujejo stroški
kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odst. 92. člena ZKP,
potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega
zagovornika proračun.

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega M. K.

spoznalo za krivega kaznivega dejanja grdega ravnanja po I. odst.

146čl. KZ in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo

kazen enega meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. Obdolženemu

je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil zagovornik obdolženega iz vseh

pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano

sodbo spremeni in obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa sodbo

razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče izdati zavrnilno

sodbo, ker se je oškodovanka v pravdnem postopku P 21/2004, ki je

tekel pred Okrožnim sodiščem v Krškem, v sodni poravnavi sklenjeni

dne 12.10.2004 zavezala umakniti predlog za pregon v predmetni

kazenski zadevi. Pritožnik je sicer pritožbi res predložil sodno

poravnavo, iz katere izhaja omenjena zaveza oškodovanke, vendar pa

takšna sodna poravnava nima učinka v kazenskem postopku. Oškodovanec

lahko izjavo, s katero izrecno umika predlog za pregon, poda pred

sodiščem, pred katerim teče kazenski postopek, do konca glavne

obravnave (57. čl. ZKP). Oškodovanka pa takšne izjave v predmetni

kazenski zadevi ni podala in je na zadnji glavni obravnavi dne

7.4.2005 v besedi strank izrecno vztrajala pri predlogu za pregon,

zato je pritožba v tem delu neutemeljena.

Pritožnik pa utemeljeno navaja, da dejanje, za katerega je sodišče

prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega (pri čemer je poseglo v

opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nasilništva po čl. 299/1

KZ), ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja. V konkretno opisanem

dejanju namreč v izreku sodbe niso konkretizirani vsi abstraktni

zakonski znaki kaznivega dejanja grdega ravnanja po I. odst. 146. čl.

KZ. Obdolžencu se očita le, da je D. K. med prepirom vrgel v polno

kad vode, kasneje pa jo vrgel na posteljo, ni pa opisan nastanek

posledice, ki se kaže v prizadetosti telesne ali duševne celovitosti

drugega, ki je prav tako element kaznivega dejanja grdega ravnanja po

I. odst. 146. čl. KZ in mora biti zato v opisu dejanja konkretiziran

(enako sodba Vrhovnega sodišča I Ips 113/99 z dne 23.5.2001 ter I Ips

158/2004 z dne 21.4.2005). Ker v izreku sodbe ni opisana posledica,

ki naj bi se kazala v prizadeti telesni (praske, odrgnine, podplutbe,

bolečnost) ali duševni celovitosti (strah, jeza, razburjenje)

oškodovanke, niso podani vsi znaki kaznivega dejanja grdega ravnanja

po I. odst. 146. čl. KZ, zato je sodišče druge stopnje ugotovilo

kršitev kazenskega zakona in ugodilo pritožbi zagovornika ter

izpodbijano sodbo v skladu s I. odst. 394. čl. ZKP spremenilo tako,

da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo

obtožbe.

Ker je pritožbeno sodišče sodbo spremenilo ter izreklo oprostilno

sodbo, je na podlagi določbe I. odst. 96. čl. ZKP o stroških postopka

odločilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe.