VSL sklep I Kp 1309/05

Pritožba zagovornice obdolženega L. S. se zavrne kot neutemeljena.

Ob nestrinjanju preiskovalne sodnice z zahtevo za preiskavo, ki jo je

vložil okrožni državni tožilec dne 17.6.2004 zoper obdolženega

L. S., je senat Okrožnega sodišča v Krškem z izpodbijanim sklepom

uvedel preiskavo.

Proti temu sklepu se je pritožila zagovornica obdolženca zaradi

bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. tč. I. odst. 371.

čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter zaradi zmotne in nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da sodišče druge stopnje

sklep razveljavi in odloči, da se preiskava zoper obdolženca ne

uvede.

Višji državni tožilec svetnik J. S. je v pisnem mnenju, ki ga je

pritožbeno sodišče vročilo obdolžencu in njegovi zagovornici,

predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica neutemeljeno navaja, da opis kaznivega dejanja ne vsebuje

vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja spolnega nasilja po I. odst.

181člena KZ, ker ne vsebuje nobene sile ali grožnje z neposrednim

napadom na življenje ali telo niti ne prisile, da bi oškodovanka z

obdolženčeve strani trpela kakšno spolno dejanje. Uporaba sile

obdolženca se kaže v tem, da je oškodovanko tako močno otipaval po

prsih ter spolovilu da je zaradi tega utrpela udarnine in jo med tem

potisnil v garažo, kjer je nadaljeval z otipavanjem, nato pa ga je

oškodovanka uspela s silo rok odriniti od sebe in potisniti iz

garaže. Že sam način storitve, ko je obdolženi oškodovanko otipaval

proti njeni volji, jo potiskal v garažo, nato pa ga je oškodovanka

uspela odriniti od sebe, kažejo na uporabo obdolženčeve sile, zaradi

katere je obdolženka trpela spolno dejanje otipavanja po prsih in

spolovilu. Glede na navedeno so v opisu kaznivega dejanja

konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po I. odst. 181.

člena KZ.

Neutemeljeno pa pritožnica tudi navaja, da zbrani dokazi ne dajejo

podlage za sklep, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil

predmetno kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je na tretji strani

izpodbijanega sklepa navedlo objektivne okoliščine, na podlagi

katerih je, tudi po prepričanju sodišča druge stopnje, sprejemljiv

zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano

kaznivo dejanje. Obstoj utemeljenosti suma se namreč sklepa iz doslej

znanih okoliščin, ki izhajajo iz dokazov in podatkov, ki jih je

predložil državni tožilec in ki jih je navedlo sodišče prve stopnje,

senat pa teh dokazov v tej fazi kazenskega postopka ne more

ocenjevati in poglobljeno analizirati temveč le oceniti, ali so

takšni, da zadoščajo za sklepanje o obstoju utemeljenega suma

obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Senat se je pri tem oprl na

oškodovankivo ovadbo, zato so neutemeljena pritožbena navajanja, da

oškodovankina izpovedba (saj še sploh ni bila zaslišana) ni

verodostojna. Tudi obvestilo o telesni poškodbi oškodovanke na

intimnih delih telesa, ki ga je izdal splošni zdravnik, je v tej fazi

potrebno upoštevati kot vsak drug dokaz, če bo potrebno (oz. če bodo

to zahtevale stranke), pa bo preiskovalni sodnik lahko že v preiskavi

tudi odredil ustrezno izvedenstvo.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obdolženčeve

zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno (402/III ZKP).