VSL sklep I Kp 317/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:I.KP.317.2005Področje: kazensko procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Pritožnik neutemeljeno navaja, da je možna obnova, če je bil
kršen materialni zakon in se pri tem sklicuje na 5. točko
I. odst. 410. člena ZKP.
Izrek
Pritožba obsojenca I.P. se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo
obsojenega I. P. za obnovo kazenskega postopka z dne 14.4.2004
zavrglo kot nedopustno.
Zoper sklep se je pravočasno pritožil obsojeni smiselno zaradi zmotne
in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno
sodišče izpodbijani sklep razveljavi in "naloži sodišču prve stopnje
obnovo kazenskega postopka".
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo zahtevo za obnovo
kazenskega postopka v skladu z določbo I. odst. 413. člena Zakona o
kazenskem postopku (ZKP), saj je pravilno ugotovilo, da obsojenec v
zahtevi ni navedel nobenih novih dejstev oziroma dokazov, ki bi
kazali na to, da obsojenec ni storil kakšnega dejanja, ki je obseženo
v nadaljevanem kaznivem dejanju iz obsodbe. Obsojenec v zahtevi za
obnovo kazenskega postopka uveljavlja kršitve materialnega prava, saj
se zavzema za drugačno pravno opredelitev dejanja katerega je bil
obsojen. Sodišče prve stopnje ga je v izpodbijanem sklepu pravilno
opozorilo, da lahko obsojeni iz tega razloga vloži le zahtevo za
varstvo zakonitosti. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje v sklepu
ustrezno obrazložilo, zato pritožba, ki ne navaja ničesar novega,
pravilnosti napadenega sklepa ne more omajati. Obsojenec tudi v
pritožbi ne navaja nobenega novega dejstva ali pa novega dokaza,
temveč si ponovno prizadeva za drugačno pravno kvalifikacijo dejanja.
Pritožnik neutemeljeno navaja, da je možna vložitev zahteve za obnovo
kazenskega postopka , če je bil kršen materialni zakon in se pri tem
sklicuje na 5. točko I. odst. 410. člena ZKP. Navedena zakonska
določba določa, da se sme obnoviti kazenski postopek, če se v primeru
obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje, navedejo nova dejstva ali
predložijo novi dokazi, ki kažejo na to, da obsojenec ni storil
dejanja, ki je obseženo s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to
dejstvo bistveno vplivalo na odmero kazni. Zakon torej določa, da je
obnova postopka iz razloga po 5. tč. I. odst. 410. čl. ZKP mogoča
samo, če bi obsojenec navedel kakšna nova dejstva ali nove dokaze, ki
bi kazali na to, da ni storil posameznega dejanja, ki je zaobseženo v
nadaljevanem kaznivem dejanju, katerega je bil obsojen. Pritožnik se
v zahtevi za obnovo postopka ter pritožbi sklicuje samo na posamezna
zakonska določila in sicer na II. in I. odst. 217. člena KZ ter I.
odst. 47. člena KZ, ne navaja pa nobenih novih dejstev in dokazov
glede nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije, katerega je bil
obsojen. Kot že rečeno pa se lahko kršitve kazenskega zakona
uveljavljajo z drugim izrednim pravnim sredstvom in sicer zahtevo za
varstvo zakonitosti, medtem ko tega razloga ni mogoče uveljavljati v
obnovi kazenskega postopka.
Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenca
zavrnilo kot neutemeljeno.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑