VSL sklep I Kp 317/2005

Pritožba obsojenca I.P. se zavrne kot neutemeljena.

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo

obsojenega I. P. za obnovo kazenskega postopka z dne 14.4.2004

zavrglo kot nedopustno.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil obsojeni smiselno zaradi zmotne

in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno

sodišče izpodbijani sklep razveljavi in "naloži sodišču prve stopnje

obnovo kazenskega postopka".

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo zahtevo za obnovo

kazenskega postopka v skladu z določbo I. odst. 413. člena Zakona o

kazenskem postopku (ZKP), saj je pravilno ugotovilo, da obsojenec v

zahtevi ni navedel nobenih novih dejstev oziroma dokazov, ki bi

kazali na to, da obsojenec ni storil kakšnega dejanja, ki je obseženo

v nadaljevanem kaznivem dejanju iz obsodbe. Obsojenec v zahtevi za

obnovo kazenskega postopka uveljavlja kršitve materialnega prava, saj

se zavzema za drugačno pravno opredelitev dejanja katerega je bil

obsojen. Sodišče prve stopnje ga je v izpodbijanem sklepu pravilno

opozorilo, da lahko obsojeni iz tega razloga vloži le zahtevo za

varstvo zakonitosti. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje v sklepu

ustrezno obrazložilo, zato pritožba, ki ne navaja ničesar novega,

pravilnosti napadenega sklepa ne more omajati. Obsojenec tudi v

pritožbi ne navaja nobenega novega dejstva ali pa novega dokaza,

temveč si ponovno prizadeva za drugačno pravno kvalifikacijo dejanja.

Pritožnik neutemeljeno navaja, da je možna vložitev zahteve za obnovo

kazenskega postopka , če je bil kršen materialni zakon in se pri tem

sklicuje na 5. točko I. odst. 410. člena ZKP. Navedena zakonska

določba določa, da se sme obnoviti kazenski postopek, če se v primeru

obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje, navedejo nova dejstva ali

predložijo novi dokazi, ki kažejo na to, da obsojenec ni storil

dejanja, ki je obseženo s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to

dejstvo bistveno vplivalo na odmero kazni. Zakon torej določa, da je

obnova postopka iz razloga po 5. tč. I. odst. 410. čl. ZKP mogoča

samo, če bi obsojenec navedel kakšna nova dejstva ali nove dokaze, ki

bi kazali na to, da ni storil posameznega dejanja, ki je zaobseženo v

nadaljevanem kaznivem dejanju, katerega je bil obsojen. Pritožnik se

v zahtevi za obnovo postopka ter pritožbi sklicuje samo na posamezna

zakonska določila in sicer na II. in I. odst. 217. člena KZ ter I.

odst. 47. člena KZ, ne navaja pa nobenih novih dejstev in dokazov

glede nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije, katerega je bil

obsojen. Kot že rečeno pa se lahko kršitve kazenskega zakona

uveljavljajo z drugim izrednim pravnim sredstvom in sicer zahtevo za

varstvo zakonitosti, medtem ko tega razloga ni mogoče uveljavljati v

obnovi kazenskega postopka.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenca

zavrnilo kot neutemeljeno.