VSK sklep II Cpg 393/2004

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1.) odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. Ig, z dne 26.04.2000, zoper dolžnika P. d.o.o. I., ki je bila prekinjena z dnem 25.09.2001 zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod), nadaljuje z vstopom novih dolžnikov, družbenikov: N.J. in I.P.; (2.) zoper nova dolžnika dovolilo izvršbo na premičnine in (3) določilo izvršitelja.

Zoper prvo točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencu pritožuje novi dolžnik I.P.. Pritožbo vlaga zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja glede presoje individualne odgovornosti in posledično napačne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi svojega pravnega sredstva navaja razloge, zaradi katerih se ga ne more šteti za aktivnega družbenika, ki v smislu odločbe Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-135/00-77, z dne 09.10.2002, po 4. odst. 27. čl. ZFPPod osebno odgovarja za obveznosti družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je Ustavno sodišče RS sicer res razveljavilo določbi 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, kolikor se nanašata na družbenike, ki v smislu obrazložitve odločbe tega sodišča opr. št. U-I-135/00-77, z dne 09.10.2002 niso osebno odgovorni za obveznosti izbrisane družbe. Vendar je vprašanje o odgovornosti družbenika odločilno za presojo dopustnosti izvršbe, ni pa predmet preizkusa sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper novega dolžnika. Pritožbeno sodišče opozarja, da je potrebno razlikovati med nasledstvom v postopku in v zvezi s tem povezanim procesnim položajem stranke na eni strani ter odgovornostjo družbenika za obveznosti družbe na drugi strani. Sklep, s katerim sodišče odloči o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen (1. odst. 208. čl. Zakona o pravdnem postopku), sam po sebi namreč ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti, temveč gre le za procesno odločitev. V primeru pritožbe zoper sklep o nadaljevanju postopka je tako sodišče druge stopnje omejeno na preizkus, ali so prenehali razlogi za prekinitev postopka, ali gre za primer prenehanja družbe, ki ima za posledico nasledstvo na pasivni strani (t.j. ali gre za prenehanje gospodarske družbe z izbrisom iz sodnega registra po ZFPPod in ali ni pretekel prekluzivni rok za uveljavljanje terjatve zoper družbenike izbrisane družbe) in ali je nasprotna stranka predlagala nadaljevanje postopka. V obravnavanem primeru so podane vse predpostavke za nadaljevanje prekinjenega postopka, ki jih pritožba tudi sicer ne izpodbija, zaradi česar je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v delu, v katerem se nanaša na nadaljevanje postopka z novim dolžnikom, potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče še dodaja, da je treba upoštevati, da v konkretnem primeru odločitev o nadaljevanju postopka zoper novega dolžnika, t.j. odločitev o njegovi pasivni procesni legitimaciji, tudi vsebinsko spreminja sklep o izvršbi. Sprememba dolžnika kot bistvene sestavine sklepa o izvršbi (44. člen ZIZ) zato ponovno odpre vprašanje utemeljenosti (modificiranega) sklepa za izvršbo. Pri tem je potrebno upoštevati, da pride novi dolžnik v položaj, ko lahko ugovarja utemeljenosti modificiranega sklepa o izvršbi oz. prehodu obveznosti nase, šele po odločitvi sodišča o vstopu novega dolžnika v izvršbo. Odločanje o prehodu obveznosti na novega dolžnika pa zahteva, da se o njem odloča po postopku, ki je vsebinsko enak postopku odločanja o ugovoru dolžnika proti sklepu o izvršbi, tako da so novemu dolžniku zagotovljena enaka procesna jamstva, kot jih za odločanje o takem vprašanju zagotavljata ZIZ in Ustava. Pritožbene navedbe, ki se v celoti nanašajo na vprašanje odgovornosti pritožnika za obveznosti družbe, bo moralo zato sodišče prve stopnje obravnavati kot ugovor zoper sklep o izvršbi po 12. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ, vložen po izteku roka.

O stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje odločalo na podlagi 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).