VSL sklep I Kp 1502/2004

Pritožbi zasebnega tožilca D. K. se ugodi ter se izpodbijani sklep
razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi

določbe II. odst. 58. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo,

da se prošnja zasebnega tožilca D. K. za vrnitev v prejšnje stanje

zavrne kot neutemeljena.

Zoper sklep se je zasebni tožilec pravočasno pritožil in predlagal,

naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep

razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je, ko zasebni tožilec na glavno obravnavo dne

24.9.2004 ni prišel, odločilo, da se kazenski postopek zoper

obdolženega B. G., zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po II.

in I. odst. 171. čl. KZ na podlagi določbe I. odst. 58. čl. ZKP,

ustavi. Zasebni tožilec je v okviru 8-dnevnega roka, v katerem lahko

prosi za vrnitev v prejšnje stanje, vložil prošnjo za vrnitev v

prejšnje stanje, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom

zavrnilo kot neutemeljeno. V sklepu je zapisalo, da je bil zasebni

tožilec na glavno obravnavo dne 24.9.2004 pravilno vabljen in poučen

o pravnih posledicah neupravičenega izostanka, ter da razloga, ki ga

je navedel v svoji prošnji za vrnitev v prejšnje stanje, kot

opravičilo, da se glavne obravnave dne 24.9. ni udeležil, ni moč

šteti kot upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Oceno, ali je vzrok, da zasebni tožilec ni prišel na glavno obranavo,

opravičen, kar je podlaga za presojo ali se zasebnemu tožilcu dovoli

vrnitev v prejšnje stanje, pa je potrebno nujno povezovati s procesno

predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da sodišče prve stopnje lahko

ustavi kazenski postopek, če zasebni tožilec na glavno obravnavo ne

pride, to je, da je bil zasebni tožilec na glavno obravnavo pravilno

povabljen. Pritožnik pa utemeljeno vnaša dvome v zaključke sodišča

prve stopnje, da je bil zasebni tožilec pravilno vabljen na glavno

obravnavo dne 24.9.2004. Kot pravilno poudarja pritožnik, da je bila

glavna obravnava v tej zadevi razpisana za 6.7.2004. Sodišče pa je z

obvestilom z dne 2.7.2004 to glavno obravnavo preklicalo in jo

preložilo na 24.9.2004. V obvestilu o preklicu je zapisalo, da

obvestilo velja kot vabilo na glavno obravnavo. S preklicem glavne

obravnave z dne 6.7.2004 je bila dejansko razpisana nova glavna

obravnava za dne 24.9.2004. Na glavno obravnavo pa mora biti zasebni

tožilec pravilno vabljen, skladno z določbo 118. čl. ZKP. To pa ne

pomeni, da zadostuje, da mu je vročeno le obvestilo o preklicu glavne

obravnave, ki velja kot vabilo, ampak mora biti v vabilu zasebni

tožilec opozorjen, da se bo v primeru, če ne pride na glavno

obravnavo in tudi na obravnavo ne pošlje pooblaščenca, štelo, da je

umaknil obtožbo (V. odst. 288. čl. ZKP). Da bi bil zasebni tožilec

deležen v obvestilu o preklicu glavne obravnave takšnega pravnega

pouka iz obvestila ne izhaja, kar utemeljeno uveljavlja pritožnik, ko

navaja, da na glavno obravnavo dne 24.9.2004 ni bil pravilno vabljen.

Pritožbeno sodišče je po navedenem na podlagi določb III. odst. 402.

čl. ZKP ugodilo pritožbi zasebnega tožilca ter izpodbijani sklep

razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje o

utemeljenosti prošnje za vrnitev v prejšnje stanje, da ponovno

presodi, ali so bili na strani zasebnega tožilca podani upravičeni

razlogi, zaradi katerih na glavno obravnavo dne 24.9.2004 ni prišel,

v povezavi z oceno, ali je bil zasebni tožilec na to glavno obravnavo

pravilno vabljen.