VSL sodba II Cp 1706/2004

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Okrajno sodišče v Ljubljani je vzdržalo v celoti v veljavi izdani

plačilni nalog opr. št. I Pl 827/98 z dne 20.8.1998, po katerem je

tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico 998.400,00 SIT

z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.5.1997 do plačila ter pravdne

stroške. Toženi stranki je bilo naloženo, da mora povrniti tožeči

stranki še nadaljnje pravdne stroške v znesku 11.970,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.2004 dalje do plačila. Tožeča

stranka je zahtevani znesek uveljavljala na podlagi regresne pravice

po pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, zaradi vožnje

toženca pod vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja v zvezi s

prometno nezgodo, ki jo je povzročil in zaradi katere je bila

izplačana odškodnina oškodovanki v prisojenem znesku.

Zoper sodbo se je pritožil toženec. Opisuje svoj slab

premoženjski in socialni položaj, saj nima državljanstva in

nobenih pravic in ga njegova mati že več kot 13 let vzdržuje

s svojo zelo majhno pokojnino, tako da še sedaj ko je star

že 44 let skrbi zanj. Navaja, da ne more plačati zahtevanega

zneska, ker nič nima, da pa so tudi iz te nesreče naredili

slona, sam pa se branit ne more, ker nima nobenih pravic.

Pokojnina matere pa komaj zadostuje za zelo zelo skromno

preživljanje. Pri tem pa tudi poudarja, da ni kriv.

Pritožba ni utemeljena.

Toženec ni z ničemer dokazal, da sam ni povzročil nesrečo,

oziroma, da bi nesrečo povzročila oškodovanka F. L. s svojo

nepravilno in prehitro vožnjo. Tak svoj zaključek je sodišče prve

stopnje prepričljivo obrazložilo. Ob neprerekanih ugotovljenih

dejstvih, da je tožeča stranka izplačala F. L. kot

oškodovanki odškodnino v znesku skupaj 998.400,00 SIT, da toženec ni

zanikal svoje alkoholiziranosti v času nesreče in da ni izpodbil

ugotovitev zapisnika PPP Ljubljana, iz katerega izhaja, da je toženec

povzročil prometno nesrečo, da je vozilo upravljal brez ustreznega

vozniškega dovoljenja in da je alko preizkus odklonil, je lahko

sodišče prve stopnje le zaključilo, da je toženec izgubil zavarovalne

pravice in da mora zato povrniti tožeči stranki kar je izplačala

oškodovanki F. L.. Za ugotovitev višine prisojenega zneska je imelo

podlago v listinskih dokazih. Pritožnik sicer smiselno v pritožbi

navaja, kot da bi bilo izplačanega oškodovanki, ko pravi, "da so iz

te nesreče naredili slona", vendar pa to ne bo držalo, glede na

dokaze, ki so priloženi spisu, vključno s fotografijami o poškodbah

avtomobila. Pa tudi toženec na prvi stopnji višini tožbenega zahtevka

ni ugovarjal, zato bi bil tak ugovor v pritožbenem postopku, ne da bi

izkazal, da ga brez svoje krivde ni mogel pravočasno uveljaviti,

nedovoljena novota. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana

sodba tako v formalnopravnem kot v materialnopravnem pogledu pravilna

in ni obremenjena s kršitvami, na katere je dolžno paziti pritožbeno

sodišče po uradni dolžnosti v okviru 2. odstavka 350. člena Zakona o

pravdnem postopku. Pritožnikovo slabo premoženjsko stanje in da se

šteje med "izbrisane" na predmetno odločitev ne more imeti vpliva,

kar pa je tudi obrazložilo že sodišče prve stopnje. Takšni ugovori

niso pravno relevantni in jih torej ni mogoče upoštevati. Pritožbo

tožene stranke je zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo

in izpodbijano sodbo potrdilo na podlagi 353. člena Zakona o pravdnem

postopku.