VSL sklep II Cp 320/2005

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spemeni tako, da se predlog
z dne 28.12.1995 za vrnitev zaplenjenih nepremičnin vl. št. 232 k.o.
Suha (Škofjeloške predilnice Škofja Loka) zavrne.
Stranki nosita vsaka svoje stroške postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da so

predlagatelji kot dediči pok. dr. P. H. M., dr. A. G. M. in M. P.

M., ki so bili lastniki Škofjeloške predilnice - nepremičnin vl. št.

232 k.o. Suha, upravičeni do vrnitve vrednosti tega zaplenjenega

pemoženja. Nasprotna udeleženka mora dedičem odškodnino v višini

1.617.712.040,00 SIT z obrestmi izročiti v obveznicah v razmerju

njihovih dednih deležev, preko Slovenske odškodninske družbe d.d..

Povrniti mora predlagateljem tudi stroške postopka v znesku

3.739.969,00 SIT z zamudnimi obrestmi.

Proti sklepu se nasprotna udeleženka pritožuje zaradi zmotne in

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe

materialnega prava s predlogom, da se spremeni tako, da se zahteva

predlagateljev zavrne, oziroma, da se sklep razveljavi in zadeva vrne

v novo odločanje. Kot že ves čas v tem postopku vztraja na stališču,

da je bilo v konkretnem primeru obravnavano premoženje podržavljeno z

Odlokom AVNOJ-a z dnem njegove uveljavitve, to je 6.2.1945. Na

podlagi tega samostojnega pravnega naslova za podržavljenje je bila v

zemljiški knjigi pri vl. št. 232 k.o. Suha pod Dn. št. 157/46

vknjižena lastninska pravica v korist FLRJ po odločbi Okrajne

zaplembene komisije z dne 3.9.1945, št. 81/ - Š/311, potrjene z

odločbo Okrožne zaplembene komisije z dne 15.12.1945. Kdaj so upravni

organi na podlagi 1. in 2. točke 1. odst. 1. člena Odloka izdali

ugotovitvene odločbe, ki so bile deklaratorne narave, ni pomembno. Če

so bili podani pogoji za zaplembo po navedenih točkah Odloka AVNOJ,

je ta učinkovala z dnem njegove uveljavitve in je popolnoma zgrešen

zaključek sodišča, da je bila podlaga za zaplembo kazenska sodba z

dne 23.8.1945, ker do takrat še niso bili izvršeni ukrepi za

zaplembo. Razveljavitev kazni zaplembe po 3. točki 1. odst. 1. člena

Odloka utemeljuje zahtevek za vrnitev premoženja, ki je bilo

zaplenjeno po tej točki, nima pa za posledico razveljavitve zaplembe

po 1. in 2. točki istega predpisa, ki predstavlja samostojen pravni

naslov za podržavljenje že pred pravnomočnostjo sodbe. Nasprotna

udeleženka še meni, da je nepravilna tudi odločitev o stroških, po

kateri je zastopnici predlagateljev priznanih 60% dodatka za

zastopanje več oseb.

Pritožba je utemeljena.

Iz historičnega zemljiškoknjižnega izpiska (list. št. 123) je

razvidno, da je bila pri nepremičninah vl. št. 232 k.o. Suha dne

3.3.1946 pod Dn. št. 157 lastninska pravica na ime Federativna

ljudska republika Jugoslavija vknjižena "temeljem tus. odločbe z dne

27.2.1946 Zp 125/46-2". Navedena odločba je zemljiškoknjižni sklep

Okrajnega sodišča v Škofji Loki, iz katerega pa izhaja, da je vpis

odrejen na podlagi odločbe Okrajne zaplembene komisije v Škofji Loki

z dne 3.9.1945 pod št. 81-Š/311, pravnomočno potrjene z odločbo

Okrožne zaplembene komisije za ljubljansko okrožje z dne 15.12.1945.

Ti dve odločbi (pod zaporedno št. 1 v priloženem sodnem spisu Zp

125/46) pa kot podlago za prehod Škofjeloške predilnice v državno

last navajata izključno 1. člen, točki 1 in 2 odloka AVNOJ-a z dne

21.11.1944 o prehodu sovražnikovega imetja v državno last. Po izrecni

določbi 3. točke 1. člena Zakona o potrditvi in spremembah tega

odloka, ki je preimenovan v Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja

v državno last in o sekvestaciji premoženja odsotnih oseb (Ur. l.

FlRJ, št. 63/46), pa premoženje iz 1. in 2. točke (to je oseb nemške

narodnosti) preide v državno last s 6. februarjem 1945. leta. Ker je

bilo torej obravnavano premoženje podržavljeno po samem zakonu, je

treba pritrditi pritožbenemu stališču, da so odločbe o izvedbi

zaplembe le deklaratornega značaja in zato tudi ni pomembno, ali so

bile izdane pred ali po izdaji kazenske sodbe, s katero je bila sicer

zaplemba istega premoženja ponovno izrečena. Ker je bila v času

izdaje in pravnomočnosti te sodbe (23.8.1945) lastnica nepremičnin

vl. št. 232 k.o. Suha država, na podlagi samega zakona, je torej

(ponovna) zaplemba po sodbi brez pravnega učinka. Sodbe opr. št. SOD

1504/45 torej ne glede na to, da je bil zaplembeni postopek uveden

šele po njenem izreku, ni mogoče šteti kot podlago za podržavljenje

premoženja v konkretnem primeru, zato pa njena razveljavitev s

sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 500/95, z dne

14.12.1995 tudi ne more biti osnova za vrnitev tega premoženja (oz.

njegove vrednosti) v sodnem postopku po določbah 145. člena Zakona o

izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS).

Drugačna odločitev prvega sodšča je posledica zmotne presoje vseh

navedenih listin. Pritožbeno sodišče je zato ob uporabi določila 2.

točke 358. člena ZPP (v zvezi s čl. 365, tč. 2 ZPP in čl. 37 ZNP)

izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevo predlagateljev

zavrnilo.

Izrek o stroških postopka temelji na določilu 1. odst. 35. člena ZNP.