VSL sklep I Kp 698/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:I.KP.698.2005Področje: kazensko materialno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega
zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v
primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te
pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.
V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu
so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki
očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to
ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete
kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila,
čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004.
Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem
dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov
noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne
pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis
obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja
zatajitve, tako ni pravilna.
Izrek
Pritožbi državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi
in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Obrazložitev
Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani
iz razloga po 1. točki I. odstavka 277. člena ZKP zavrglo
obtožni predlog, ki ga je okrožni državni tožilec vložil
zoper obdolženo J. S. zaradi kaznivega dejanja zatajitve po členu
215/I KZ.
Proti temu sklepu je državni tožilec vložil pritožbo zaradi
kršitve kazenskega zakona in predlaga, da se izpodbijani
sklep razveljavi.
Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena
Kazenskega zakonika praviloma temelji na civilno pravnem
razmerju, ki pa v primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo
dejanje, ko se kršitelju te pogodbe lahko očita protipravna
prilastitev zaupane premične stvari. V opisu obdolženki
očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu so, kot
utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki
očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki
to ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane
ji predmete kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika
ni vrnila, čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne
20.1.2004. Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri
kaznivem dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec
predmetov noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev
blaga še ne pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe
ter da opis obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega
dejanja zatajitve, tako ni pravilna, zato je pritožbeno sodišče
pritožbi državnega tožilca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in
zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑