VSL sklep II Cp 130/2004

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru
ugodi in se sklep zemljiškoknjižne referente, Dn. št. 116/2003 z dne
29.4.2003 razveljavi.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor V. I. in da ostane

sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 116/2003 z dne 29.4.2003 v

veljavi.

Zoper tak sklep se pritožuje I. V., ki v pritožbi navaja, da

izpodbijani sklep ni pravilen, saj sodišče prve stopnje vpisa ne bi

smelo dovoliti, ampak bi moralo predhodno izvesti postopek po členu

5in 6. Uredbe o naložitvi in vodenju zemljiške knjige. Sodišče je

dovolilo vpis za parcelo, ki ni nikoli obstajala. Dovolilo je

združitev parcele 407. in parcele 257/17 travnik v izmeri 270 m2,

čeprav ta parcelna številka sploh ni bila vpisana v zemljiško knjigo

in bi moralo sodišče neskladje odpraviti v postopku, v katerega bi

bil pritegnjen lastnik.

Pritožba je utemeljena.

Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške

tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki

zemljiškega katastra (Ur. list RS 42/2001; v nadalnjnem besedilu

Uredba) določa naložitev in vodenje zemljiške knjige z uporabo

računalniške tehnologije in uskladitev podatkov v zemljiški knjigi s

podatki zemljiškega katastra (člen 1. Uredbe). Uskladitev parcelne

številke z zemljiško katastrskim podatkom določa med drugim določba v

1odstavku alinee 4. Uredbe. Sodišče prevzame zemljiške katastrske

podatke, potem, ko pristojna geodetska uprava po pozivu sodišča le

temu pošlje odločbo, ki je podlaga za vpis spremembe parcelne

številke, če ugotovi, da v ročni zemljiški knjigi sprememba ni bila

vpisana, ker odločba geodetske uprave ni bila poslana sodišču. O

opisu spremembe sodišča obvesti lastnika z zemljiškoknjižnim izpiskom

(2. odstavek člena 5. Uredbe). Če se podatki evidenčnega lista A ne

ujemajo v ročni in elektronski zemljiški knjigi glede površine in

splošne vrste rabe se prevzamejo preslikani podatki iz zemljiškega

katastra. V takem primeru je sodišče dolžno obvestiti lastnika o

prevzemu podatkov z zemljiškoknjižnim izpiskom in s poukom da lahko,

če se s prevzetim podatkom ne strinja. pred pristojno geodetsko

upravo sproži podstopek za spremembo vpisa podatkov v katastru (člen

6Uredbe). Ker v obeh primerih o spremembah sodišče ne odloča z

odločbo, temveč izda o tem samo ustrezen zemljiškoknjižni izpisek, je

zemljiškoknjižni referent mimo določil Uredbe odločal s sklepom, prav

tako pa sodišče, ko je s sklepom odločalo o ugovoru. Izpodbijana

sklepa sta tako izdana brez pravne podlage in nasprotju z Uredbo in

je bilo v posledici tega utemeljeni pritožbi ugoditi in izpodbijani

sklep spremeniti tako, da se ugovoru ugodi in sklep

zemljiškoknjižnega referenta razveljaviti (člen 95. točka 3. Zakona o

zemljiški knjigi). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve

stopnje odločiti o uskladitvi zemljiškega katastra s podatki ročne

zemljiške knjige v skladu z Uredbo (člen 5. in 6), ko bo pribavilo z

geodetske uprave ustrezne listine, brez izdaje zemljiškoknjižnega

sklepa.