VSL sklep III Cp 1471/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.1471.2005Področje: izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Ugovor, v katerem dolžnik kot dokaz o neobstoju dolga predlaga po
upniku predložene listine ter zaslišanje strank, je obrazložen.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo svoj
sklep o izvršbi v 2. točki izreka, v kateri je dovoljena izvršba in
izreklo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.
Upnik se proti sklepu pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega
prava in predlaga, da se razveljavi ter dolžnikov ugovor kot
neobrazložen zavrne. Dolžnik namreč v njem kot dokaz predlaga račune,
ki v nasprotju z njegovimi trditvami ravno dokazujejo obstoj upnikove
terjatve. Predlaga tudi zaslišanje strank, pri tem pa ne navede,
katera fizična oseba pri upniku kot pravni osebi naj se zasliši.
Neizvedljiv pa je dokaz z zaslišanjem dolžnika, saj mu je prav zato,
ker je na prijavljenem naslovu nedosegljiv, postavljen začasni
zastopnik. Prav tako predlagani sodni preudarek pa ni dokaz v smislu
ZPP.
Pritožba ni utemeljena.
Strinjati se je mogoče s pritožbenim stališčem, da sodni preudarek ni
dokaz po določilih ZPP, ne pa s trditvami glede ostalih predlaganih
dokazov. Ko se dolžnik sklicuje na račune, ki jih je kot izvršilni
naslov - verodostojno listino, predložil upnik, zatrjuje, da prav iz
njih ni razvidno poslovno razmerje med njim in upnikom in zato z
njimi upnik ni dokazal obstoja dolga, niti njegove višine. To,
nedvomno odločilno dejstvo dolžnik dokazuje z vpogledom in oceno
listin. Nobene zakonske ovire ni za to, da ena stranka zahteva
presojo listin, sicer predloženih po nasprotni stranki. Hkrati pa naj
bi se z zaslišanjem strank, zlasti upnika, na katerem je dokazno
breme o obstoju dolga, (seveda po zakonitem zastopniku - direktorju)
razjasnilo, kaj je temelj izdanih računov ob predložitvi ustreznih
listin, s katerimi dolžnik morda ne razpolaga, ter preverila višina
izterjevanih zneskov.
Po presoji pritožbenega sodišča je torej dolžnikov ugovor (red. št.
13) obrazložen, zato pa izpodbijana odločitev glede na določilo 2.
odstavka 62. člena ZIZ pravilna in zakonita. Prvostopenjski sklep je
bilo zato treba potrditi (čl. 365, tč. 2 ZPP v zvezi s členom 15
ZIZ).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑