VSL sklep III Cp 1697/2005

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, ker

upnik v roku ni nakazal predujma za cenitev.

Zoper sklep se upnik pritožuje in navaja, da je sodišče po predlogu

dolžnice ustavilo izvršilni postopek za plačane zneske. Dolžnica je

sodišču predložila obvestilo o sklenjeni izvensodni poravnavi, to pa

je le zavajanje sodišča, saj upnik ni sklenil nobene poravnave.

Upniku je bila z razveljavitvijo sklepa onemogočena edina možnost

izterjave dolga, saj je dolžnica prezadolžena.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ se v

postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o

pravdnem postopku (ZPP), če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu

drugače določeno. Ko gre za vprašanje rokov, ZIZ nima posebnih

določb, zato je treba uporabiti določbo 110. čl. ZPP, ki določa, da

če roki niso določeni z zakonom, jih sodišče določa glede na

okoliščine primera. Tak rok se na predlog prizadete osebe lahko

podaljša, če so za to opravičeni razlogi, podaljšanje pa se mora

predlagati, preden se rok izteče. Zoper sklep o podaljšanju roka ni

pritožbe.

Preneseno na konkretno situacijo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je

sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29.9.2004, ki ga je pooblaščenec

upnika prejel 26.10.2004, naložilo upniku, da mora v 30 dneh založiti

predujem. Pred iztekom roka, 16.11.2004, je upnik predlagal, naj se

cenitev odloži za 30 dni, ker bo upnik nakazal predujem, če dolžnica

do 15.12.2004 terjatve ne bo poplačala. Sodišče prve stopnje bi glede

na citirano določbo 110. čl. ZPP moralo s sklepom odločiti o

podaljšanju roka. Ker sklepa o tem ni izdalo, ni jasno, kdaj naj bi

se rok iztekel. 15.12.2004 ne more biti tak rok, glede na to, da

sodišče o tem ni odločalo.

Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbe postopka po čl. 339/1 ZPP

v zvezi s čl. 15 ZIZ, kajti nepravilna uporaba 110. čl. ZPP je

vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve o tem, da se izvršba

ustavi.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v skladu z

navedenimi določbami ZPP odločiti o podaljšanju roka, nato pa o

stvari ponovno odločiti.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu čl. 365 točka 3

ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.