VSL sklep I Kp 660/2005

Na podlagi I. odst. 78. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se
oškodovanec kot tožilec D.W. kaznuje z denarno kaznijo 100.000,00
SIT,
ker je v svoji pritožbi z dne 29.4.2005 med drugim navedel
"Nadaljevanje postopka je nesmiselno, dokler deluje na oblasti stara,
škodljiva, nezakonita sodna horda."
To kazen je dolžan plačati v roku enega meseca, da ne bo izvršbe.

Oškodovanec kot tožilec D.W. je dne 29.4.2005 vložil zoper sklep

Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 811/2003 z dne 25.4.2005

pritožbo, na podlagi katere je sodišče druge stopnje izpodbijani

sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljni

postopek.

V pritožbi je med drugim navedel, da je "nadaljevanje postopka

nesmiselno, dokler deluje na oblasti stara škodljiva, nezakonita

sodna horda". Na takšen način izražano nestrinjanje z odločitvijo

sodišča prve stopnje predstavlja po prepričanju sodišča druge stopnje

žaljivo vrednostno oceno, ki izraža prezir in zaničevanje do sodstva

in nima nič skupnega s svobodo izražanja, kot je opredeljena v 39.

členu Ustave Republike Slovenije. Po oceni pritožbenega sodišča zato

takšen način pritoževanja nedvomno dokazuje, da gre tudi v

subjektivnem pogledu za naklepno žalitev, kar je za udeleženca v

postopku - oškodovanca kot tožilca nesprejemljivo in nedopustno, zato

je sodišče druge stopnje moralo po uradni dolžnosti in ob upoštevanju

določila I. odst. 78. člena ZKP reagirati tako, da je oškodovanca

kot tožilca kaznovalo z denarno kaznijo. V skladu z napotkom iz

navedene določbe je upoštevalo tudi določen razpon višine izrečene

kazni in v zvezi s tem podatke o zadnji uradno objavljeni povprečni

mesečni plači v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo (Ur. l. RS št.

42/2005). Denarna kazen namreč lahko znaša najmanj 1/5 zadnje uradno

objavljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji na

zaposleno osebo (169.641,00 SIT : 3 je 56.547,00 SIT) in največ

trikratni znesek te plače (508.923,00 SIT). Sodišče druge stopnje je

pri določitvi višine kazni upoštevalo tudi znane podatke o višini

pokojninskih prejemkov oškodovanca kot tožilca, ki jih je sodišču

posredoval sam, pa tudi obseg in vrsto žalitve, storjene proti

sodišču v zvezi z njegovim poslovanjem.