VSL sklep II Cp 632/2003

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo

sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I

98/06905, z dne 12.3.1998, v 1. in 3. točki izreka in

zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožeči stranki je naložilo

plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 44.250,00

SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 11.12.2002 do

plačila.

Proti sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila.

Izpodbijani sodbi očita, da kljub pravilnemu povzemanju

navedb iz pisnih vlog ni odločilo o prvenstveno uveljavljani

podlagi tožbenega zahtevka - verziji, ki jo je pritožnica

zatrjevala in dokazovala, sodišče pa se o njej ni izreklo

(očita kršitev po 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP), podredno

uveljavljano podlago - pogodbeno odgovornost pa je sodišče

prve stopnje zavrnilo zaradi napačne uporabe materilanega

prava. Sankcija neregistracije pogodbe o upravljanju pri

pristojnem upravnem organu ni neveljavnost sklenjene

pogodbe, kakor zmotno sodi sodišče prve stopnje. Pritožnica

predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi

ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje se ni izreklo o primarno zatrjevani

podlagi tožbenega zahtevka (verziji), kar pomeni, da je

izpodbijana sodba obremejena s procesno kršitvijo po določbi

14točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP,

Ur. l. RS 26/99, 96/02), saj ne vsebuje razlogov o

odločilnih dejstvih; prav tako pa je tudi napačno uporabilo

materilano pravo, ko je zaradi pomajkanja aktivne

legitimacije zavrnilo tožbeni zahtevek po pogodbenem

temelju. Stanovanjski zakon (SZ, Ur. l. RS 18/91-I, 19/91-I,

13/93, 9/94, 21/94, 29/95, 23/96, 24/96, 44/96), ki je

veljal v času sklenitve pogodbe o upravljanju med tožečo

stranko in občino dne 12.12.1996 - priloga A4 (kar sodišče prve

stopnje šteje za dokazano, kakor tudi veljavnost pogodbe za stavbo na

Ulici 13), v 5. odst. 27. čl. določa, da je upravnik sklenjeno

pogodbo o upravljanju dolžan registrirati pri pristojnem upravnem

organu v roku 15 dni po sklenitvi. Sankcije za neregistracijo pogodbe

pa ne gre iskati na pogodbenem področju, tako kot je to storilo

sodišče prve stopnje, ko zato tožeči stranki ni priznalo aktivne

legitimacije za vtoževanje zahtevka po sklenjeni pogodbi, pač pa

sankcijo določa SZ v 135. čl. med kazenskimi določbami. Sankcija je

torej na področju kaznovalnega pava o prekrških, ne pa v morebitni

neveljavnosti sklenjene pogodbe. Registracija ni predpisana v smilsu

obličnosti ad valorem, pač pa za zagotovitev reda, preglednosti na

področju upravljanja z večstanovanjskimi hišami.

Zaradi napačne uporabe materilanega prava sodišče prve

stopnje dejanskega stanja ni popolno ugotovilo, zato bo

moralo v ponovnem sojenju, ob upoštevanju stroge prepovedi

navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, ki

velja v sporih majhne vrednosti, na podlagi izvedenega

dokaznega postopka odločiti o vseh zatrjevanih odločilnih

dejstvih, nato pa ponovno razsoditi o tožbenem zahtevku.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo po določbi 2. odst.

458čl. ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve

stopnje v novo sojenje.

Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških se pridrži za

končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).