VSK sodba I Cp 1211/2003

Pritožba se zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve
stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da

se je toženec dolžan v 60 dneh izseliti iz stanovanjske hiše

L.11, R. ter jo izročiti tožnici prosto njegovih stvari.

Zoper sodbo se pritožuje toženec. Navaja, da se na tožbo, ki

jo je prejel dne 26.03.2003, ni odzval, ker ne zaupa preveč

v verodostojnost sodišča v N.. Pritožbi prilaga

"anamnestično popisnico" centra za socialno delo iz leta

1970, iz katere naj bi bilo razvidno, kakšna oseba je

tožnica, ki ga meče iz hiše. Sam je težak sladkorni bolnik,

brezposelen in si ne more privoščiti niti stanovanja niti

dostojnega življenja.

Pritožba ni utemeljena.

Ker toženec v 30-ih dneh od prejema tožbe ni podal odgovora

nanjo, je sodišče izdalo zamudno sodbo, s katero je

tožbenemu zahtevku ugodilo. V pozivu, naj na tožbo odgovori,

je bil toženec izrecno opozorjen, kakšno posledico ima

opustitev odgovora na tožbo ter tudi, da mora biti odgovor

obrazložen, ker se sicer šteje, da ni vložen. Ker toženec

kljub takemu opozorilu odgovora ni podal, je to imelo za

posledico (ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da so

bili podani tudi vsi ostali pogoji iz 318.čl. Zakona o

pravdnem postopku) izdajo sodbe, s katero je bilo tožencu

naloženo, da se je dolžan iz tožničine stanovanjske hiše

izseliti, ker za bivanje v njej nima nobenega pravnega

naslova. Tudi toženčeva bolezen in siceršnje socialno

stanje, na kar opozarja v pritožbi, namreč na odločitev ne

moreta v plivati. Po eni strani zato, ker ne gre za take

pravno upoštevne okoliščine, ob obstoju katerih tožničin

zahtevek za izpraznitev hiše ne bi bil utemeljen, po drugi

strani pa, ker gre za zatrjevanje novih dejstev, zamudne

sodbe pa se ne more izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne

ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo

sodbo sodišča prve stopnje (353.čl. ZPP).