VSK sklep I Cp 909/2003

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je tožena stranka motila tožečo stranko v njeni mirni in zakoniti posesti vrstne stanovanjske hiše v Š., stoječe na parc. št. 6412/31 k.o. S. s tem, da je 16.11.2001 prekinila strešni žleb na meji med obema hišama pravdnih strank in s tem prekinila odvod meteorne vode s strehe tožečih strank v jašek, ki se nahaja na kraju niza vrstnih hiš na vogalu stanovanjske hiše tožene stranke na parc.št. 6412/30 k.o. S.; toženi stranki naložilo, da je dolžna v osmih dneh vzpostaviti žleb v prvotno stanje tako, da bo možen odvod vode s strehe tožečih strank v jašek, ki se nahaja na kraju niza vrstnih hiš na vogalu stanovanjske hiše tožene stranke na parc. št. 6412/30 k.o S.; ji prepovedalo motiti posest tožečih strank na vrstni stanovanjski hiši v Š., s takimi in podobnimi dejanji ter ji je zagrozilo z denarno kaznijo v višini 200.000,00 SIT v primeru nadaljnjega motenja posesti. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki plačati stroške postopka v višini 164.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje. Sodišče prve stopnje je vzelo na znanje umik tožbe in ustavilo postopek proti N. O. in Š.K.. Ugotovilo je, da je pravni prednik toženke motil posest tožeče stranke, saj je brez soglasja odrezal in odstranil žleb, ki je potekal po obstoječi strehi na stanovanjski hiši tožene stranke in ta žleb nadomestil z novim na novi strešni konstrukciji, ki je višji, ga zamašil in tožeča stranka zato nanj ne more priključiti žleba ter omogočiti odvodnjavanje meteorne vode na levi strani hiše v odtok na vogalu hiše toženke, kot je bilo doslej.

Proti sklepu se je pritožila toženka D. O. iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da se pritožbi ugodi, razveljavi napadeni sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da sta tožba in zahtevek nesklepčna. V navedbah se trdi, da je pravni prednik toženke prekinil žleb, ki odvaja vodo s strehe tožnikov, da je z zvišanjem strehe na svoji hiši odvzel svetlobo hiši tožnikov in da je povzročil razpoke na hiši tožnikov. Predlagani izrek sodbe (pravilno sklepa) pa se glasi, da je pravni prednik toženke motil tožečo stranko v mirni in zakoniti posesti njene hiše. Mirna in zakonita posest hiše tožeče stranke ni motena s prekinitvijo žleba za odtok vode. Tožeča stranka ima še naprej v zakoniti posesti svojo hišo in tudi žleb na svoji hiši. Odtočni žleb se je res nadaljeval tudi ob strehi tožene stranke. Pravni prednik toženke je prekinil ta del žleba, ki je potekal ob strehi tožene stranke, ta pa ni bil v posesti tožeče stranke. Tožeča stranka je imela le služnost odtekanja meteorne vode z njene hiše po žlebu tožene stranke. Pravni prednik toženke je tako motil le to služnost tožeče stranke, ne pa mirne in zakonite posesti njene hiše. Poleg tega je sporno, če se lahko tak sklep izda zoper toženko, za katero se ne zatrjuje, da je izvršila motilno dejanje. Toženka meni, da se motilna dejanja ne podedujejo. Napadeni sklep se ne da preizkusiti. V njem ni navedeno, katere dokaze je sodišče izvedlo in se izvedeni dokazi, razen fotografij, sploh ne obravnavajo. Pravni prednik toženke je poseg na strehi svoje hiše izvršil z dovoljenjem upravnega organa. V odgovoru na tožbo je trdil, da je imel dovoljenje, da zviša streho svoje hiše. Navedel je številko upravnega spisa in v dokaz predlagal poizvedbe na Upravni enoti K.. O tem v napadenem sklepu ni sledu. Streha je zvišana, kot je sodišče ugotovilo na kraju samem. Vzpostavitev prejšnjega stanja ni več mogoča, ne da bi se rušilo streho toženkine hiše. Prekinitev žleba ni imela nobene posledice za koriščenje hiše tožnikov. Meteorna voda z njihove hiše sedaj pač odteka na drugo stran njihove hiše, meteorna voda s toženkine strehe pa ne odteka več proti hiši tožnikov. Če je do posega pravnega prednika toženke bila za vse hiše v vrsti enotna odtočna cev oz. žleb, ki se je nato na obeh koncih vlival v jašek, potem ni mogoče trditi, da je le voda s strehe tožnikov odtekala po žlebu proti hiši toženke, ampak je to moralo biti tudi obratno. Prekinitev žleba je imela za posledico le to, da sedaj voda s strehe tožencev odteka v eno smer, voda s strehe tožnikov pa tudi le v eno smer. Če se to upošteva, potem postopek sploh ni sprožen zaradi pravnega interesa, ampak zaradi šikaniranja toženke. Da je temu tako, se vidi, da je prvotno tožeča stranka imela tri zahtevke, na koncu pa je ostala le pri enem. To dejstvo bi se moralo poznati pri odmeri stroškov, če se zahtevek ne zavrne v celoti. N. O. in Š.K. bi moralo sodišče v vsakem primeru priznati stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je vložila tožbo proti pravnemu predniku toženke Š. O., ki je med postopkom umrl. Sodišče je pozvalo njegove dediče D. O., N. O. in Š. K., da prevzamejo pravdni postopek. Tožeča stranka je že v vlogi z dne 23.7.2003 predlagala nadaljevanje postopka le proti D. O., ki je podedovala hišo. D.O. je univerzalna pravna naslednica prejšnjega toženca. Tožbo je mogoče vložiti tudi proti univerzalnemu pravnemu nasledniku osebe, ki je neupravičeno posegla v posest, in izdati sklep, kot v predmetni zadevi, zato so pritožbene trditve v tej smeri neutemeljene. Ob preizkusu sklepa v mejah pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče ni ugotovilo ne zatrjevanih kršitev določb pravdnega postopka in tudi ne tistih, na katere mora paziti po 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti in je sklep tudi materialnopravno pravilen. Tožba je sklepčna, saj iz trditev v tožbi izhaja zatrjevana posledica in ima zahtevek podlago v Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) v določbah o varstvu posesti. Izpodbijani sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in se ga da preizkusiti. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi res ni natančno navedlo vseh dokazov, ki jih je izvedlo v postopku. Sklicuje se predvsem na fotografije in ogled, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve in ne gre za kršitev postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP. Dejstvo, da je pravni prednik toženke poseg na strehi svoje hiše izvršil z dovoljenjem upravnega organa, v posestni pravdi ni pravno relevantno dejstvo. Za to pravdo je relevantno, da je pravni prednik tožene stranke odrezal del žleba in ga zamašil ter tako onemogočil odvodnjavanje vode s strehe tožnikov v odtok na vogalu toženkine hiše, kot je bilo prej. Zato sodišču tudi ni bilo treba izvajati dokaza s pribavo in vpogledom upravnega spisa.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva zatrjevanega motenja posesti pravilno in popolno ugotovilo na podlagi ponujenih dokazov in to tudi sprejemljivo obrazložilo. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o dejanskih ugotovitvah o storjenem motilnem dejanju, ki jih pritožba tudi ne izpodbija. Pritožba pa izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o vzpostavitvi prejšnjega stanja. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da je dolžna vzpostaviti žleb v prvotno stanje tako, da bo možen odvod vode s strehe tožečih strank v jašek, ki se nahaja na kraju niza vrstnih hiš na vogalu stanovanjske hiše toženke. Zaradi

vzpostavitve prejšnjega stanja ni potrebno rušenje strehe, saj se gotovo da žleb od strehe hiše tožnikov speljati do omenjenega jaška tudi na drug ustrezen način.

Pravilna je tudi odločitev o stroških, saj zaradi umaknjenega dela zahtevka toženi stranki niso nastali posebni stroški glede na to, da je cel postopek potekal predvsem v zvezi z žlebom. Kar pa se tiče stroškov N. O. in Š. K., je tožeča stranka že v vlogi z dne 27.2.2003 predlagala nadaljevanje postopka samo proti D. O. in le v primeru spora naj bi se postopek nadaljeval proti vsem trem dedičem. Poleg tega tožena stranka ni dovolj natančno opredelila stroškov postopka, ki naj bi nastali navedenima, da bi jih sodišče lahko odmerilo, saj ti stroški iz stroškovnika ne izhajajo.

Iz navedenih razlogov je sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu, to je v ugodilnem delu, potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP). Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP).