VSK sklep II Cpg 74/2004

Pritožba P. B., V. L. in S. Š. se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) sklep o izvršbi opr.št.Ig z dne 14.6.1999 popravilo tako, da namesto naziva upnika K. S. d.o.o. N. 12, L., nov naziv upnika glasi: K. d.d., P. 4, L.; II.) izvršbo, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi opr.št. Ig z dne 14.6.1999 in prekinjena s sklepom z dne 29.10.2002, nadaljevalo z ustanovitelji družbe RG T. d.o.o., in sicer z: 1.) A. H., 2.) D. P., 3.) P. B., 4.) M. P., 5.) A. S., 6.) L. L., 7.) T. V., 8.) M. R., 9.) S. Š.; III.) izvršbo dovolilo z rubežem denarnih sredstev, ki jih imajo dolžniki na računih, ki so navedeni v tej točki, v primeru, da takšna izvršba ne bo uspešna, pa je dovolilo izvršbo s prodajo premičnih stvari, ki se nahajajo na naslovih dolžnikov; IV.) za izvršitelja določilo S. P. iz N. G.,; V.) dolžniku naložilo, da mora upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 6.732,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa (9.2.2004) do plačila. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da je bil prvotni dolžnik, RG T. d.o.o., izbrisan iz sodnega registra na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju podjetij; da je bil izbris objavljen v uradnem listu 29.10.2001; da je upnik pravočasno, v enoletnem roku po objavi izbrisa, predlagal nadaljevanje izvršbe zoper ustanovitelje družbe; da so bili to vsi v izreku imenovani, ki so sedaj novi dolžniki, saj so vplivali na poslovanje izbrisane družbe.

Proti navedenemu sklepu so vsi trije v izreku imenovani po svoji pooblaščenki vložili pritožbo in ugovor (o slednjem bo odločalo sodišče prve stopnje) ter predlagali, da se razveljavi izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na njih, izvršba pa naj se ustavi. Opozarjajo, da v času nastanka obveznosti po računu upnika št. 16-008104-97 z dne 4.8.1997, niso vplivali in niso mogli vplivati na poslovanje izbrisane družbe. Zato skladno z odločbo Ustavnega sodišča, na katero se sklicuje sodišče v obrazložitvi, niso odgovorni za obveznosti družbe. P. B. in V. L. sta s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, sestavljeno v obliki notarskega zapisa pri notarki E. L. dne 13.11.1996, torej pred izstavitvijo računa upnika, na osnovi katerega je bila dovoljena izvršba, prodala svoja poslovna deleža in odtlej nista imela več statusa niti aktivnega, niti pasivnega družbenika (ne glede na to, ali je družba predlagala ustrezne spremembe v sodnem registru ali ne), tako da nista mogla imeti vpliva na to, da bi se izbrisana družba uskladila z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Tudi S. Š. je prodal svoj poslovni delež v družbi. Pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža je sklenil pri odvetniku P. G. dne 23.7.1996. Ta pogodba je bila kot zasebna listina dne 13.11.1996 potrjena pri notarki E. L. Iz notarskega zapisa izhaja, da je bil en izvod listine namenjen tudi družbi in sodnemu registru. Za vpis spremembe v sodni register bi morala poskrbeti družba in šele sedaj je izvedel, da zaradi nesoglasij med družbeniki, ki so še ostali v družbi, direktor družbe v letu 1996 ni predlagal sodnemu registru nobenih sprememb in da je celo preklical odvetniku pooblastilo, da bi predlagal sodišču ustrezne vpise. Sicer pa ta dolžnik, ki je bil v starosti 27 let z delovno dobo nekaj več kot 10 let invalidsko upokojen, tudi sicer ni imel vpliva na poslovanje družbe tudi v času, ko je še bil družbenik. Skladno s temi navedbami se vsi dolžniki pritožujejo tudi zoper odločitev pod V.točko sklepa, ki se nanaša na povrnitev stroškov postopka upniku, saj v tem postopku ne morejo imeti položaja dolžnika. Sami pa predlagajo, da jim upnik povrne prijavljene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve pritožbe in ugovora dalje. Tretji in deveti dolžnik ugovarjata zoper odločitev, da se izvršba dovoli z rubežem denarnih sredstev na transakcijskem računu, vsi trije dolžniki pa ugovarjajo izvršbi z rubežem in cenitvijo premičnih stvari. Prilagajo notarski zapis opr.št. SV z dne 13.11.1996 in notarski zapis z dne 13.11.1996 brez številke ter odločbo ZPIZ-a z dne 20.5.1995.

Pritožba dolžnikov ni utemeljena.

Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bil prvotni dolžnik, družba RG T. d.o.o., izbrisan iz sodnega registra na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l.RS št. 54/99 s sprem.), kar pomeni, da je s tem prenehal obstajati (1. odst. 27. čl. ZFPPod). V takšnem primeru se po določilu 4. odst. 27. čl. ZFPPod šteje, da so družbeniki gospodarske družbe podali izjavo z vsebino iz 1. odst. 394. čl. ZGD (gre za izjavo o prevzemu obveznosti za plačilo morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe). Ker je torej pri prvotnem dolžniku bil podan izbrisni razlog po ZFPPod, zaradi katerega je tudi prišlo do izbrisa, je hkrati zakon vzpostavil neomejeno solidarno odgovornost družbenikov za obveznosti takšne družbe (5. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi s 3. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD), pravi oz. aktivni družbeniki pa so pravni nasledniki izbrisane družbe (tako: odločba Ustavnega sodišča RS opr.št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002). Glede na takšno ureditev je v obravnavani fazi postopka, ko gre le za procesno vprašanje nadaljevanja predhodno prekinjenega izvršilnega postopka, pomembno to, da so bili pritožniki v času izbrisa družbe njeni v sodni register vpisani družbeniki (v pritožbi priznavajo, da do ustreznih vpisov sprememb družbenikov ni prišlo). Vse ostalo, kar v zvezi s tem navajajo v smeri, češ da so svoj poslovni delež v prvotnem dolžniku prodali že pred nastankom terjatve, ki je predmet obravnavanega postopka in da niso vplivali oz. niso niti mogli vplivati na poslovanje izbrisane družbe, bo obravnavano s strani sodišča prve stopnje kot ugovorne navedbe (ugovorni razlog po 12. tč. 1. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Iz navedenih razlogov njihova pritožba zoper sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka - kolikor se nanaša tudi na pritožnike - ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, zavrnilo ter v navedenem delu potrdilo izpodbijani sklep (I. tč. izreka).

Kolikor pa se dolžniki pritožujejo tudi zoper odločitev o stroških (V. tč. izreka), pritožbeno sodišče pripominja, da bo kljub pravnemu pouku v izpodbijanem sklepu, v katerem je navedeno, da je zoper odločitev v tem delu dopustna pritožba, o tem odločalo sodišče prve stopnje skupaj z odločitvijo o ugovoru; vprašanje utemeljenosti naložitve upnikovih izvršilnih stroškov (tudi) pritožnikom bo namreč odvisno od utemeljenosti ali neutemeljenosti njihovega ugovora. O tej pa bo sodišče presojalo na podlagi 53. čl. ZIZ, iz katerega izhaja (1. odst.), da dolžnik z ugovorom izpodbija tudi odločitev o stroških, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Slednje pa v obravnavanem primeru ni podano, ker pritožniki ne izpodbijajo le odločitve o stroških.