VSC sodba Cpg 130/2004

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 18. 11. 2003, opr. št. I Pg 295/2003-19 izreklo, (1.) da se ugo-tovi, da pravni posel asignacije, ki so jo sklenili tožeča stranka K. T. s.p., I. t. K., N. M. ..., R. - v stečaju kot asignant, druga tožena stranka K., D. K. s.p., N. M. ..., R. kot asignat in prva tožena stranka R.. d.o.o., Z. Š. kot asignatar, nima pravnega učinka zoper stečajno maso K. T. s.p., I. t. K., N. M. ..., R. - v stečaju, (2.) da je prva tožena stranka R. d.o.o., Z. Š. dolžna plačati v stečajno maso tožeče stranke K. T. s.p., I. t. K., N. M. ..., R. - v stečaju znesek 3,429.868,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dne 31. 12. 2002 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo, ter (3.) da mora prva tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 266.598,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dne 18. 11. 2003 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Svojo odločitev je sodišče prve stopnje obrazložilo takole:

"Iz navedb prvotožene stranke je razvidno, da je bila asignacijska pogodba realizirana, saj je prvotožena stranka na ta način zmanjšala dolg tožeče stranke. Tako je z izpodbijano asignacijo prišlo do situacije, ko je prvotožena stranka kot upnica stečajnega dolžnika pridobila priviligiran položaj napram ostalim upnikom, saj si je svoje terjatve do stečajnega dolžnika poplačala v višini 3,429.868,00 SIT. S tem je bila tudi stečajna masa oškodovana in posledično stečajni upniki, saj drugotožena str-anka ni poravnala svojega dolga v znesku 3,429.868,00 SIT stečajnemu dolžniku, to je tožeči stranki.

Sklenjena asignacijska pogodba je kot pravno dejanje, ki ga je storil stečajni dolžnik v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka predmet izpodbijanja v tej pravdi in gre za izpodbijanje pravnega dejanja v smislu člena 125 ZPPSL (Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji). Namen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh upnikov. Prvotožena stranka trdi, da si je delno poplačala terjatve, ki so dospele že v avgustu 2002, vendar to dejstvo ni odločilno, saj ni bila postavljena trditev, da si je poplačala še nedospele terjatve. Odločilno je, da je bilo pravno dejanje (sklenitev asignacijske pogodbe in njena realizacija) storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka (tč. 2 IV. odst. 125. člena ZPPSL). Predlog za začetek stečajnega postopka zoper tožečo stranko je bil vložen 9. 12. 2002, stečajni postopek je bil začet 10. 2. 2003, asignacijska pogodba pa je bila sklenjena 6. 1. 2003, torej je bilo pravno dejanje storjeno, ko je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je asignacijska pogodba brez pravnega učinka proti stečajni masi in je zato prvotožena stranka, ki je imela koristi iz tega posla v višini prejetega zneska 3,429.868,00 SIT ta znesek dolžna vrniti v stečajno maso.

Glede na takšno odločitev je podredni tožbeni zahtevek brezpredmeten in o njem sodišče ni odločalo.

Ker je tožeča stranka z zahtevkom zoper prvotoženo stranko uspela, ji je ta dolžna povrniti pravdne stroške, ki so odmerjeni v skladu z veljavnima Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah (čl. 154 ZPP (Zakona o pravdnem postopku))."

Prva tožena stranka v dne 17. 2. 2004 pravočasno vloženi laični pritožbi navaja:

"R. d.o.o. iz Z. Š. ..., Š., tožbo v celoti izpodbija. Obrazložitev bomo, potom svojega odvetnika dostavili naknadno."

Z (v petek) dne 20. 2. 2004 (ob 20.33 uri) po faksu poslano sicer kot "Pritožba na sodbo Ipg 295/2003" naslovljeno vlogo (ki jo je sodišče prve stopnje (po podatku njegove dohodne štampiljke na njej) prejelo (v ponedeljek) dne 23. 2. 2003 ob 8.00 uri) pa je prva tožena stranka nedvomno laično sama (in ne po svojem pooblaščencu (odvetniku)) obrazložila cit. pritožbo.

Toda ker je bila obravnavana sodba prve stopnje prvi toženi stranki vročena dne 4. 2. 2004 in je tako 15 dnevni rok za pritožbo zoper njo (čl. 333/I ZPP) iztekel dne 19. 2. 2004 (čl. 112/II ZPP), je tože-na stranka vložila navedeno obrazložitev svoje (pravočasno vložene) pritožbe že po izteku roka za pritožbo zoper sodbo prve stopnje. Ker pa sodišče druge stopnje, če pritožba ni obrazložena, ne vzame v presojo naknadne obrazložitve, če je bila ta obrazložitev poslana oz. vložena že po izteku roka za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje, tudi če je bila pritožba sama pravočasno vložena (čl. 336/III ZPP), pritožbeno sodišče cit. obrazložitve pritožbe ni moglo upoštevati.

Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Obravnavana pritožba je dejansko neobrazložena.

Ker prva tožena stranka v pritožbi ni navedla nobenega od razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati (čl. 338/I ZPP), je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo prve stopnje (le) v mejah razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (čl. 350/II ZPP).

Po uradni dolžnosti opravljen preizkus zadeve pa ni pokazal niti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/II, tč. 1, 2, 3, 6, 7, 8, 11, 12 in 14 ZPP niti nepravilne uporabe materialnega prava.

Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da obstoji v čl. 125/(1) ZPPSL določen (splošni) časovni pogoj izpodbojnosti (izpodbijano dolžnikovo pravno dejanje je bilo storjeno v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka) in da sta podana tudi v čl. 125/(1) ZPPSL določena objektivni pogoj izpodbojnosti (naklonitev ugodnosti toženemu dolžnikovemu upniku in oškodovanje drugih stečajnih upnikov) ter subjektivni pogoj izpodbojnosti (toženi dolžnikov upnik je vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje), je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku na izpo-dbijanje cit. pravnega dejanja pravilno ugodilo.

Posledica uspelega izpodbijanja pravnega dejanja po čl. 125 in naslednjih ZPPSL je, da je izpodbito pravno dejanje brez (pravnega) učinka proti stečajni masi (čl. 130/(1) ZPPSL); oseba, v korist katere je bilo dejanje storjeno, pa je dolžna vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila zaradi izpodbitega pravnega dejanja, po splošnih pravilih o vračanju neupravičeno pridobljenega (čl. 130/(2) ZPPSL).

V razmerju do stečajne mase tako preneha pravni temelj, na podlagi katerega je bilo dejanje opravljeno; s tem pa nastane pravica zahtevati vrnitev tistega, kar je oseba, v korist katere je bilo dejanje storjeno, z izpodbitim pravnim dejanjem prejela (čl. 190/III Obligacijskega zakonika (OZ)).

Ker so v razmerju med osebo, v korist katere je bilo dejanje storjeno, in stečajnim dolžnikom pravne posledice uspelega izpodbijanja enake pravnim posledicam razveljavitve pogodbe po splošnih obligacijskih pravilih, se ta pravila uporabljajo tudi v primeru uspelega izpodbijanja v stečaju; zato pa je treba, če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe, ki je bila razveljavljena, kaj izpolnjeno, to vrniti (čl. 96/I OZ).

Ker je bilo cit. pravno dejanje (Pogodba o asignaciji z dne 31. 12. 2002 (A1)) izpodbito in je tako brez učinka proti stečajni masi, je po vsem povedanem prva tožena stranka, v korist katere je bilo cit. izpodbito pravno dejanje storjeno, tudi dolžna vrniti oz. plačati v stečajno maso znesek 3,429.868,00 SIT s pp., saj je prav ta znesek tista premoženjska korist, ki jo je pridobila zaradi cit. izpodbitega pravnega dejanja.

Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo prve stopnje (čl. 353 ZPP).

Prva tožena stranka pa bo lahko prijavila svojo zaradi uspelega izpodbijanja oživelo terjatev stečajnemu senatu (tožeče stranke) v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe prve stopnje (čl. 137/(2), tč. 2 ZPPSL).