VSC sklep Cp 735/2000

Pritožbi upnika se u g o d i , sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e sodišču prve stopnje zaradi nadaljevanja izvršbe.

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče predlog upnice na ocenitev lisičje jope zavrnilo kot neutemeljen. Proti takšnemu sklepu se je pritožila upnica in v pritožbi navaja, da je v izogib zapletom pristala v svojo škodo na najcenejšo krzneno jopo. Sedaj ni več sporno, kaj je treba oceniti. Sicer pa čl. 89/IV ZIZ predvideva povprečno ceno predmeta, če upnik in dolžnik navajata različni ceni. V tem primeru niti to ni treba, ker je upnica pristala na najnižjo ceno. Zavrženje predloga sploh ni predvideno, pritožba zoper takšen sklep pa ni izključena. Predlaga razveljavitev sklepa. Pritožba je utemeljena. Prvostopno sodišče je predvsem spregledalo, da je bila v tej zadevi izvršba dovoljena že leta 1992 in da je izvršilni sklep postal pravnomočen že leta 1993. S tem, ko je sodišče dovolilo izvršbo, se je tudi jasno opredelilo, da je izvršilni naslov (pravnomočna sodba) primeren za izvršbo, saj bi v nasprotnem primeru predlog za izvršbo zavrnilo. Resnici na ljubo je treba poudariti, da sodišče ne bi smelo dovoliti izvršbe, saj pravnomočna sodba ni bila primeren izvršilni naslov po čl. 20 Zakona o izvršilnem postopku, oz. zdaj po čl. 21 ZIZ, saj lisičja jopa ni bila dovolj točno opisana, da bi se jo dalo individualizirati. Toda po pravnomočnosti sklepa o izvršbi o primernosti izvršilnega naslova ni več možno razpravljati, pravnomočen sklep pa tudi ni bil razveljavljen ali spremenjen v izrednih pravdnih sredstvih. Glede na to sodišče ne bi smelo zavrniti predlog za cenitev, ampak bi moralo nadaljevati izvršbo na osnovi lastnega pravnomočnega sklepa. Oceniti bi pač moralo povprečno lisičjo jopo. Toda tudi ta problem ne obstoji več,saj je upnica predlagala ocenitev najcenejše lisičje jope. To pa pomeni, da sploh ni več sporno, kakšno lisičjo jopo je treba oceniti. Sodišče bo torej ocenilo vrednost najcenejše lisičje jope, ki jo je možno kupiti na tržišču.