VSRS Sklep II Ips 561/98

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavržena kot prepozna pritožba tožene stranke, se razveljavi in se vrne zadeva temu sodišču v ponovno odločanje.

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku J. G. odškodnino v znesku 2.474.871,00 SIT in tožnici R. G. v znesku 500.000,00 SIT. Naložilo ji je tudi plačilo pravdnih stroškov v znesku 370.557,00 SIT - vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov.

Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki.

Pritožbo tožeče stranke je sodišče prve stopnje zavrglo s sklepom z dne 16.3.1998.

Sodišče druge stopnje je hkrati odločalo o tožnikovi pritožbi zoper sklep z dne 16.3.1998 in o pritožbi tožene stranke zoper sodbo prve stopnje. Tožnikovo pritožbo je zavrnilo kot neutemeljeno, pritožbo tožene stranke pa je zavrglo kot prepozno. V zvezi s tem je ugotovilo, da je tožena stranka prejela sodbo prve stopnje dne 30.12.1997, pritožbo pa je vložila priporočeno po pošti dne 15.1.1998. Rok za pritožbo je potekel dne 14.1.1998, zato je pritožba zamujena.

Proti temu sklepu vlaga tožena stranka revizijo. Navaja, da je pritožbo vložila dne 14.1.1998 in to dokazuje z oddajno knjigo priporočene pošte za dan 14.1.1998 in s poštno poizvednico, iz katere je razvidno, da je pošta prejela priporočeno pošiljko št. 9790, naslovljeno na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu, dne 14.1.1998.

Predlaga, da se njena pritožba zoper sodbo obravnava kot pravočasna.

Tožeča stranka na revizijo vsebinsko ni odgovorila, pač pa je opisala svoje neugodne premoženjske razmere in prosila za pospešitev odločanja. Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija je utemeljena.

Tožena stranka navaja, da je vložila pritožbo zoper sodbo prve stopnje priporočeno po pošti dne 14.1.1998. Če je ta trditev točna, je pritožba vložena pravočasno (2. odst. 113.čl. ZPP) in je izpodbijani sklep napačen. Tožena stranka se v dokaz k svojim navedbam sklicuje na oddajno knjigo in na poštno poizvednico. To je glede na določbo 387.čl. ZPP dovoljeno, saj iz vsebine revizije izhaja, da uveljavlja na podlagi 2. točke prvega odst. 385.čl. ZPP bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odst. 354.čl. ZPP v zvezi z 2. odst. 113.čl. ZPP.

Sodišče druge stopnje bo glede na navedbe tožene stranke moralo znova odločiti o pravočasnosti njene pritožbe in pri tem oceniti dokaze, na katere se sklicuje v reviziji, pa tudi pisemsko ovojnico, priloženo pritožbi na l. št. 53 spisa.

Revizijsko sodišče je odločilo na podlagi prvega odst. 394.čl. ZPP.