VSRS Sodba U 47/2000

Tožba se zavrne.

Tožena stranka je z odločbo z dne 23.11.2000 imenovala prof.dr. J.K., dipl. inž., za direktorja Agencije ... Republike Slovenije (v nadaljevanju agencija). Svojo odločitev je oprla na 83. člen Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/2000, v nadaljevanju EZ), 2. odstavek 8. člena Sklepa o ustanovitvi Agencije ... (Uradni list RS, št. 54/2000, v nadaljevanju sklep) in določbe Statuta Agencije ... (Uradni list RS, št. 102/2000, v nadaljevanju statut). Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila po pisnem predlogu ministra za gospodarske dejavnosti z dne 22.11.2000.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da se je prijavila na javni razpis za delovno mesto direktorja agencije, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 102/2000 in v časopisih Delo in Večer dne 13.11.2000. V javnem razpisu je bilo zahtevano tudi izpolnjevanje pogoja, da je kandidat strokovnjak s področja energetike. Dokazila za izpolnjevanje tega pogoja so po navedbah javnega razpisa morala vsebovati podatke o dosedanjih izkušnjah in objavljenih razpravah in člankih kandidata ter kratek program organiziranja agencije. Po njenem mnenju izbrani kandidat, kljub zavidljivim izkušnjam in formalni izobrazbi, ne izpolnjuje zahtevanega pogoja poznavanja področja energetike, še posebno trgovanja z električno energijo, kar je po njenem mnenju pomembno za delovanje agencije, ki je ena izmed ključnih ustanov za razvoj in delovanje elektroenergetskega sektorja. Prepričana je, da so njene dosedanje izkušnje, pridobljene na področjih, ki so bistvene za delovanje agencije, boljše od izkušenj kandidata, ki je bil izbran. To prepričanje utemeljuje s prijavo, s katero je sodelovala na javnem razpisu in z navedbo, da je intenzivno sodelovala pri kreiranju EZ, kakor tudi pri ekonomskem in organizacijskem usklajevanju energetskih podjetij. Zato meni, da je tožena stranka odločila v nasprotju z navedenim razpisnim pogojem. Predlaga, da sodišče njeni tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po 2. odstavku 80. člena EZ je agencija pravna oseba javnega prava. Direktorja imenuje Vlada Republike Slovenije za dobo petih let (1. odstavek 83. člena EZ). Po 8. členu sklepa se direktor imenuje pod pogoji, določenimi z zakonom, in na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede posebna komisija, ki jo imenuje ministrstvo, pristojno za energetiko. Direktor ne sme biti zaposlen ali opravljati kakršnegakoli dela v organizacijah, ki opravljajo katero od energetskih dejavnosti in ne sme imeti nobene funkcije v takih organizacijah (2. odstavek 83. člena). Direktor, njegov zakonec ali izvenzakonski partner ter sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena ne sme imeti lastniških deležev v organizaciji, ki opravlja energetsko dejavnost ali v organizaciji, ki ima lastniški delež v taki organizaciji, razen lastniških deležev, pridobljenih z lastniškimi certifikati v postopku lastniškega preoblikovanja družbene lastnine (3. odstavek 83. člena EZ). Po 1. odstavku 5. člena statuta je za direktorja lahko imenovana oseba, ki ob zakonskih pogojih izpolnjuje še naslednje pogoje: da je državljan Republike Slovenije; da ima univerzitetno izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri, z magisterijem; da ima najmanj 10 let delovne dobe; da ni bil pravnomočno kaznovan za kaznivo dejanje ali prekršek s področja gospodarstva; da je strokovnjak s področja energetike.

Postopek kandidiranja v EZ, sklepu in statutu ni urejen. Zato je šteti, da je ta postopek zaključen z odločbo o imenovanju direktorja. Takšna odločba ima torej tudi naravo akta, s katerim je tožena stranka opravila izbiro. Ker je tožeča stranka sodelovala v postopku javnega razpisa, s tožbo pa izpodbija opravljeno izbiro, ji je sodišče v obravnavanem upravnem sporu, za katerega je pristojno po 2. točki 1. odstavka 10. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS), priznalo položaj stranke.

Tožba je pravočasna, saj je vložena v roku 30 dni od dne 7.12.2000, ko je bilo tožeči stranki vročeno obvestilo o izidu javnega razpisa, z izpodbijano odločbo.

Iz javnega razpisa je nesporno, da so razpisni pogoji skladni s formalnimi pogoji, ki jih za imenovanje direktorja agencije določa 1. odstavek 5. člena statuta. Iz predloga za imenovanje, ki ga je podal minister za gospodarske dejavnosti z dopisom z dne 22.11.2000, izhaja, da je komisija za izvedbo javnega razpisa na podlagi prispelih prijav ugotovila, da štirje kandidati izpolnjujejo vse razpisne pogoje. Med temi kandidati sta tudi tožeča stranka in kandidat, ki je bil izbran. Ker predpisi ne določajo posebnega postopka izbire med kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje za direktorja, je po presoji sodišča neutemeljen tožbeni ugovor, da je tožena stranka pri izbiri ravnala v nasprotju z razpisnim pogojem, da je kandidat strokovnjak s področja energetike. Izbira je bila pravilno in zakonito opravljena med kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje. Sama primernost izbire med temi kandidati pa po mnenju sodišča ni predmet presoje zakonitosti izpodbijanega akta o izbiri, saj je izbira v samostojni pristojnosti tožene stranke. Ker gre v predmetni zadevi za izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje, same izbire tudi ni potrebno posebej utemeljevati. Kandidati, ki so se prijavili na javni razpis za direktorja agencije, imajo namreč ob izpolnjevanju formalnih pogojev le pravico potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti izbrani in predlagani v imenovanje. Zato je neupošteven tožbeni ugovor, da naj bi tožena stranka odločila v nasprotju z razpisnim pogojem poznavanja področja energetike.

Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.