VSRS Sklep I Up 1088/99

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 1668/99-3 z dne 24.11.1999.

Tožnica je dne 10.11.1999 vložila tožbo zoper toženo stranko zaradi molka organa v zadevi vrnitve slovenskega potnega lista in državljanstva Republike Slovenije ter predlagala, da sodišče toženi stranki naloži izdajo veljavnega slovenskega potnega lista v roku 7 dni. Navedla je, da so ji dne 27.8.1999 na Upravni enoti v Ljubljani ob vložitvi vloge za izdajo nove osebne izkaznice potni list odvzeli brez odločbe in ji izročili le kopijo zapisnika (o zaslišanju ob tem). Zato je dne 16.9.1999 na toženo stranko poslala zahtevo za vrnitev odvzetega potnega lista, vendar do vložitve tožbe ni prejela nobenega odgovora, kar šteje za molk organa. Navedla je še, da gre za nezakonit odvzem potnega lista in s tem tudi njenega edinega slovenskega državljanstva, da je v devetem mesecu nosečnosti brez vsakršnih veljavnih osebnih dokumentov in sredstev za preživljanje ter nezaposlena in da ji je z odvzemom potnega lista kršena tudi pravica do svobode gibanja, do poroke in pravica do družinskega življenja z bodočim možem. Dne 11.11.1999 je vložila dopolnitev tožbe z zahtevo za izdajo začasne odredbe, v kateri dodatno navaja, da je rojena 1.3.1980 v Ljubljani in vpisana v knjigo državljanov Republike Slovenije z dnem rojstva, in zahteva, da sodišče z začasno odredbo:

1ugotovi, da je tožnica slovenska državljanka od rojstva do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, in da se ji nemudoma izda potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ter zagotovi brezplačen porod;

2odloči, da pritožba zoper to začasno odredbo ne zadrži izvršitve.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje navedeno zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V obrazložitvi sklepa navaja, da je zahtevo obravnavalo po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št.50/97 in 65/97 - popravek). Po tej določbi tožnik lahko zahteva izdajo začasne odredbe za začasno urditev stanja, glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Tožnica sicer zahteva, da sodišče z začasno odredbo ugotovi, da je slovenska državljanka in ji izda potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, vendar na ta način po presoji sodišča spornega razmerja ni mogoče urediti. Dejanje odvzema potnega lista ne predstavlja podlage, na kateri bi sodišče lahko izdalo začasno odredbo, s katero bi ugotovilo, da je tožnica slovenska državljanka in naložilo upravnemu organu, da ji izda potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Po 17. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list RS, št. 1/91-I, 10/91-I, 38/92 in 13/94) preneha državljanstvo Republike Slovenije z odpustom, odrekom, odvzemom ali po mednarodni pogodbi. V 26. členu ZDRS so določeni pogoji za odvzem državljanstva in o odvzemu mora biti po 4. in 5. odstavku tega člena izdana tudi odločba. Ker tožnica v tožbi zatrjuje, da ji je bilo državljanstvo odvzeto z odvzemom potnega lista, ne navaja pa nikakršne odločbe o odvzemu državljanstva, sodišče glede na navedene določbe ZDRS ugotavlja, da tožnica odvzema državljanstva ni verjetno izkazala. Zato tudi ni verjetno izkazano za potrebno, da sodišče začasno uredi sporno razmerje na način, kot ga v zahtevi za izdajo začasne odredbe predlaga. Sodišče ugotavlja, da s tem niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, zato je bilo treba tožničino zahtevo zavrniti.

V pritožbi tožnica navaja, da je bila zahteva za izdajo začasne odredbe glede izdaje potrdila o državljanstvu Republike Slovenije "lapsus". Zato jo s pritožbo modificira oziroma preformulira v zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj se Upravni enoti Ljubljana naloži takojšnja vrnitev zaseženega potnega lista.

Zatrjuje, da tožena stranka nezakonito zadržuje ta njen edini identifikacijski dokument ter ji s tem povzroča hujše škodljive posledice in grozeče nasilje. Meni, da je že dejstvo odvzema potnega lista samo po sebi hujša posledica, ker je bila tožnici s strani represivnega organa nasilno odvzeta opravilna sposobnost. Tako ne more: prejemati priporočene pošte in denarja, potovati, uveljavljati pravic iz zdravstvenega zavarovanja in se zaposliti. Z odvzemom državljanstva ji je odvzeta volilna pravica in onemogočeno prejemanje humanitarne pomoči za državljane. Plačati mora visoke stroške poroda (185.872,50 SIT), denarja pa ne more zakonito dvigniti. Ne more se poročiti, ločena je od svojega partnerja in otrokovega očeta. Ne more se nikjer samostojno nastaniti ter poskrbeti za hrano in obleko zase in za novorojenčka; z otrokom je v finančno breme svoji nezaposleni materi; otroku je onemogočena zdravstvena oskrba za novorojenčka itd. Ne strinja se s presojo sodišča, "da dejanje tožene stranke ne predstavlja podlage, na kateri bi lahko sodišče izdalo začasno odredbo". Navaja, da je s podpisom zapisnika o zaslišanju podpisala neke nepreverjene ugotovitve o administrativnih napakah glede njenega državljanstva. Zahtevo za izdajo začasne odredbe tožnica utemeljuje tudi z "grozečim nasiljem toženega ministrstva, ki osebe, katerim je predhodno nezakonito odvzeto državljanstvo in stalno bivališče v Sloveniji", lovi in zapira v svoje prehodne domove za tujce oziroma domove za deportacijo, jih nezakonito deportira "čez državno mejo in tam vrže na cesto brez vsakršnega dokumenta, najnujnejših potrebščin in denarja". Za tožnico in njeno novorojeno hčerko V. je mogoče hujše posledice in grozeče državno nasilje preprečiti edino z začasno odredbo. Odločbo upravne enote z dne 22. 11.1999 o razveljavitvi odvzetega slovenskega potnega lista prilaga kot dokaz. V dokazne namene prilaga še račun za porod in fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige z dne 22.4.1993, iz katerega je razvidno njeno slovensko državljanstvo. Zato tožnica zahteva začasno odredbo za takojšnjo vrnitev potnega lista do pravnomočne sodne odločbe o sporni zadevi potnega lista in slovenskega državljanstva. Pritoženemu sodišču predlaga, da z začasno odredbo odredi takojšnjo vrnitev odvzetega potnega lista.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbo zoper navedeni sklep je tožnica vložila po pooblaščencu - "Helsinški monitor Slovenije po predsednici N.M.P.". Toda Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 29/99), ki se po 16.

členu ZUS primerno uporablja, pravni osebi ne daje možnosti zastopanja fizičnih oseb (razen odvetniški družbi po 4. odstavku 87. člena ZPP). Poleg tega je po določbi 3. odstavka 87. člena pred višjim ali vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, kar mora pooblaščenec izkazati. Ker pa je pritožbo podpisala tudi tožnica sama, je pritožbeno sodišče štelo, da jo je vložila sama osebno, kajti stranka sme sama opraviti vsako dejanje postopka v upravnem sporu (1. odstavek 77. in 86. člen ZPP v zvezi s 16. členom ZUS).

Sodišče prve stopnje je tožničino zahtevo za izdajo začasne odredbe obravnavalo po 2. odstavku 69. členu ZUS in te podlage tožnica ne izpodbija. Pri začasni odredbi po tej določbi je bistvena verjetna izkazanost spornega pravnega razmerja. V tem primeru je tožnica v zahtevi za izdajo začasne odredbe kot sporno pravno razmerje opredelila državljanstvo in zahtevala potrdilo, da je slovenska državljanka, v pritožbi pa uveljavlja vrnitev potnega lista. Ker mora tožnik že v zahtevi za izdajo začasne odredbe jasno in določno navesti, kakšno začasno odredbo zahteva glede na sporno pravno razmerje, ki mora biti tudi v tožbi zaradi molka organa jasno in določno opredeljeno, šele v pritožbi ni mogoče uspeti z drugačno zahtevo in predlogom. Če torej tožnica zahteva drugačno začasno odredbo, lahko to uveljavlja z ustreznim predlogom le pri sodišču prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper odločitev in razloge v izpodbijanem sklepu presodilo z vidika vložene zahteve za izdajo začasne odredbe glede državljanstva, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava (350. člen ZPP v zvezi s 16. členom ZUS). Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, odvzem potnega lista dne 27.8.1999, to je dejanja upravne enote, zaradi katerega je tožnica zahtevala vrnitev potnega lista (torej uvedbo upravnega postopka), samo zase še ni odvzem državljanstva. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ni verjetno izkazana potreba, da se po tožbi, vloženi dne 11.11.1999 zaradi molka tožene stranke, z začasno odredbo uredi njen državljanski status. Glede na navedeno se pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno spuščati še v presojo pritožbenih navedb o zatrjevanih hujših škodljivih posledicah in grozečem nasilju.

Ker torej po presoji vrhovnega sodišča niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo na podlagi 73.

člena v zvezi z 68. členom ZUS.