VSRS Sodba I Up 9/98

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije z dne 2.4.1998 se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje.

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče zavrnilo zahtevo pritožnika kot tožeče stranke, za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69.

člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 - ZUS) z dne 25.3.1998, s katero naj se izvrševanje kazenske sankcije prekine do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. Upravno sodišče je ugotovilo, da je imel tožnik že pred začetkom izvrševanja kazni zdravstvene težave (zvišan krvni tlak) in da te niso posledica izvrševanja kazni oziroma niso nastopile po začetku izvrševanja kazni kot sprememba zdravstvenega stanja tožnika. Tožnik tudi ni z ničemer verjetno izkazal, da se mu zdravstveno stanje poslabšuje zaradi prestajanja kazni in da bi se mu to poslabševanje ustavilo, če bi sodišče z izdajo začasne odredbe stanje glede na sporno pravno razmerje začasno (pred odločitvijo o glavni stvari) drugače uredilo. Torej ni verjetno izkazal, da so potrebni ukrepi za začasno ureditev stanja. Iz tožbenih navedb, izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja nasprotno, da ima tožnik vse možnosti zdravljenja kot na prostosti - udeležuje se vseh potrebnih pregledov v različnih zdravstvenih ustanovah (izven zavoda), prav tako mu je bilo omogočeno zdravljenje v bolnišnici.

Pritožnik v pritožbi navedeni sklep upravnega sodišča izpodbija iz razlogov 1., 2. in 3. točke 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da so nepravilni zaključki sodišča, da tožnik ni z ničemer verjetno izkazal, da se mu zdravstveno stanje poslabšuje zaradi prestajanja kazni in da bi se mu to poslabševanje ustavilo, če bi sodišče z izdajo začasne odredbe stanje glede na sporno pravno razmerje začasno drugače uredilo. Tožeča stranka je k tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe priložila številna zdravniška potrdila, iz katerih je razviden jasen zaključek, da toženčevega zdravstvenega stanja dejansko ni mogoče izboljšati v sedanjih okoliščinah. Glavni razlog za dvig arterijskega tlaka vsekakor predstavlja periferna neuroangioskleroza, ki pa je posledica kontinuiranega psihičnega pritiska (prestajanje kazni). Sedanje zdravstveno stanje je odraz neprimernega okolja, ki še povečuje dejavnike tveganja, ki so sicer splošno znani pri visoki arterijski hipertenziji. Tožnik je že pred začetkom izvrševanja kazni imel določene zdravstvene težave, v času izvrševanja kazni pa se je to zdravstveno stanje dejansko poslabšalo oziroma se je rizičnost za razvoj nadaljnjih bolezni, vključno z možgansko kapjo, še povečala. Iz priloženih zdravniških potrdil, ki jih ni napisal en sam zdravnik, ampak različni zdravniki, med njimi tudi specialisti izhaja potreba po takojšnji prekinitvi prestajanja kazni zapora zaradi sedanjega zdravstvenega stanja tožnika.

Pritožba je utemeljena.

Za presojo utemeljenosti zahtevanega nujnega ukrepa za začasno ureditev stanja z začasno prekinitvijo prestajanja kazni zapora je pomembna ugotovitev, ali je zaradi prestajanja kazni verjetno poslabšano tožnikovo zdravstveno stanje glede na njegovo zdravstveno stanje ob nastopu kazni in sicer v tolikšni meri, da je potrebno z nujnim ukrepom odvrniti hujše škodljive posledice na njegovem zdravju. Teh okoliščin sodišče ni ocenilo, ker je ugotovilo, da je tožnik že ob nastopu kazni imel zdravstvene težave in da tudi z ničemer ni verjetno izkazal spremembe zdravstvenega stanja zaradi prestajanja kazni. Vendar iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnik ob vložitvi tožbe z zahtevo za izdajo začasne odredbe predložil številno zdravstveno dokumentacijo (priloge od A6 do A11), med njimi tudi zdravniško poročilo dr. E.Ž., zdravnice v ambulanti Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, zdravnika specialista prof. dr. A.C. in drugih. Sodišče predloženih dokazov ni ocenilo, čeprav bi bilo potrebno, da bi lahko ugotovilo resnično dejansko stanje in na njegovi podlagi presodilo, ali se je tožnikovo zdravstveno stanje zaradi prestajanja kazni zapora poslabšalo, glede na njegovo zdravstveno stanje ob nastopu kazni.

Ker dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, je sodišče na podlagi 68. in 76. člena ZUS sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje.