VSRS Sodba II Ips 64/95

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na razveljavitev darilne pogodbe, ki sta jo dne 4.11.1981 sklenili E. G.in toženka. Tožnici je naložilo, da povrne toženki pravdne stroške v znesku 86.187,00 SIT. Tožničino pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnica je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da so bila mnenja izvedencev v postopku zelo različna, in da izvedenci niso imeli na razpolago celotne zdravstvene dokumentacije. Zato njihova mnenja niso zanesljiva. Sodišče ne more samo ocenjevati, če je dokumentacija popolna. Tožnica se v reviziji sklicuje tudi na svoje pritožbene navedbe.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tožnica v reviziji ugovarja dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje (dokazni oceni) v zvezi z zdravstvenim stanjem E.G. ob sklenitvi darilne pogodbe z dne 4.11.1981. S temi navedbami se revizijsko sodišče ni ukvarjalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP).

Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožeča stranka v obsežnem dokaznem postopku ni dokazala, da bi bilo psihično stanje darovalke E. G. ob sklenitvi darilne pogodbe takšno, da ne bi razumela pomena in posledic svojega dejanja. Ob taki ugotovitvi pa je odločitev sodišč o zavrnitvi tožničinega zahtevka na razveljavitev darilne pogodbe materialnopravno pravilna. Kolikor se tožnica v reviziji sklicuje na svoje pritožbene navedbe, se pripominja, da je revizija izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodni odločbi in zato revizijskih trditev ni mogoče vezati na tiste, ki jih je stranka uveljavljala že v pritožbi in ki so bile pred sodiščem druge stopnje že preizkušene. Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).