VSRS Sklep II Ips 532/95

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da mu je bil spis predložen zaradi odločanja o reviziji, ne da bi bili v njem tožnikovo pooblastilo odvetniku, ki je vložil tožbo, in pooblastilo odvetnici, ki je vložila revizijo. Ker mora revizijsko sodišče na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku paziti po uradni dolžnosti, so bili izpolnjeni pogoji za obravnavanje utemeljenosti revizije šele po 3.11.1995, ko je vrhovno sodišče prejelo manjkajoči pooblastili.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da mora tožena stranka objaviti tožnikov popravek z dne 27.3.1995 na informacije, dane v filmu in komentarju tega filma, ki je bil objavljen dne 31.1.1995 in ponovljen dne 3.2.1995, v katerem se tožniku pripisujejo deformacije oblasti v Sloveniji, objaviti pa da ga mora po pravnomočnosti te sodbe v prvi, najpozneje pa v drugi naslednji oddaji na TV Slovenija. Sodišče druge stopnje je ob reševanju pritožbe tožeče stranke sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo kot prepozno.

Tožeča stranka je vložila proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. in 2. odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da ta sklep in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je imel tožnik po objavi informacije na televiziji pravico do naknadnega posebnega preverjanja informacije. Zato je pravočasno zahteval kaseto s filmom in komentarjem, vendar mu je bila kaseta dostavljena z zamudo. Šele po prejemu kasete in naknadnem ogledu oddaje je začel tožniku teči rok za zahtevo objave popravka in za tožbo. Sklep sodišča druge stopnje o zavrženju tožbe je tako nezakonit. Nepravilna pa je tudi sodba sodišča prve stopnje, kolikor zavrača tožbeni zahtevek po vsebini. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je vložila odgovor na revizijo. V njem izpodbija tožnikove revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Državno tožilstvo Republike Slovenije se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Tožnik v reviziji ni pojasnil, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavlja kot revizijski razlog. To tudi iz obrazložitve revizije ni razvidno. Zato je revizijsko sodišče po 386.čl. Zakona o pravdnem postopku pazilo le na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP, ki pa po odpravi pomanjkljivosti glede pooblastil ni podana.

Revizijsko sodišče pa je ugotovilo, da je pri odločitvi sodišča druge stopnje o zavrženju tožbe kot prepozne podana zmotna uporaba materialnega prava. Bistvenega pomena za odločitev je, da zahteva tožnik s tožbo (vloženo dne 3.5.1995) objavo svojega popravka z dne 27.3.1995. Objavo tega tožnikovega popravka je tožena stranka zavrnila z dopisom z dne 10.4.1995. Po 2.odst. 10.čl. Zakona o javnih glasilih (Ur.l. RS, št. 18/94) bi moral biti popravek objavljen v prvi, najpozneje pa v drugi naslednji oddaji po prejemu popravka. Če odgovorni urednik zavrne objavo popravka, ima tisti, ki popravek zahteva, pravico vložiti tožbo. Tožba se lahko vloži najpozneje v 30 dneh po preteku roka za objavo popravka (14.čl. cit. zakona). Glede na tožbeni zahtevek, ki vsebuje popravek z dne 27.3.1995, sta sodišči prve in druge stopnje nepravilno ocenjevali pravočasnost tožbe v zvezi s tožnikovo prvo zahtevo za popravek z dne 10.2.1995, ki jo je tožena stranka zavrnila z dopisom z dne 14.2.1995. Če bi tožnik s tožbo z dne 3.5.1995 zahteval objavo popravka z dne 10.2.1995, ki bi moral biti objavljen najkasneje 17.2.1995, bi bila tožba nedvomno prepozna. Zavrnitev zahteve za objavo drugega popravka oziroma neobjava tega popravka pa sta lahko podlaga za tožbo, glede katere je treba samostojno presoditi njeno pravočasnost. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bila na drugi stopnji tožba zavržena, ne da bi sodišče ugotavljalo, kdaj bi morala tožena stranka objaviti drugi tožnikov popravek. Revizijsko sodišče je zato izpodbijano sklep razveljavilo po 2.odst. 395.čl. ZPP ter vrnilo zadevo sodišču druge stopnje v novo odločanje. Kolikor bo sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bila tožnikova tožba vložena v okviru 30 dnevnega roka po preteku roka za objavo popravka z dne 27.3.1995, bo treba glede na pritožbene navedbe presoditi pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo. V tem primeru bo treba zavzeti tudi stališče o sporni okoliščini, kakšnega pomena je bila dostava kasete tožniku za pravočasnost njegove zahteve za objavo popravka (2.odst. 9.čl. ZJG).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 3.odst. 166.čl. ZPP.