VSRS Sklep I Pr 8/93

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se kot neutemeljen zavrne.

Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev dednega deleža pri krajevno pristojnem sodišču Temeljnem sodišču v ..., enoti v ... V vlogi z dne 28.10.1992 je temu sodišču sporočila, da je zahtevala od Temeljnega sodišča v ..., da določi "tuje nepristrano sodišče". Iz vloge je razvidno, da dvomi o objektivnosti sodnice .... Na naroku dne 3.3.1993 je svojo zahtevo ponovila. Zahtevo je utemeljila s postopanjem sodišča v zadevi opr. št. ..., ki ni pribavilo podatkov pri banki. Predsednik Temeljnega sodišča v ... je nato njeno zahtevo za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča poslal Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči na podlagi 68. člena ZPP.

Predlog ni utemeljen.

Določila zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90), na katerih temelji odločitev vrhovnega sodišča, so uporabljena na podlagi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), v povezavi s 1. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I).

Po 68. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če za to obstajajo tehtni razlogi.

Tožeča stranka kot tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navaja pristransko oz. napačno sojenje v pravdni zadevi opr. št. ..., ki je bila vodena pri istem sodišču kot sedaj obravnavana zadeva. Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da nezadovoljstvo stranke z izidom določene zadeve, v kateri je izčrpala vsa razpoložljiva pravna sredstva in v kateri tudi ni sodila sodnica, ki ji tožnica očita neobjektivnost, ne more biti utemeljen razlog za odklanjanje tega sodišča za sojenje v vseh drugih zadevah. V sedaj obravnavani zadevi je namreč tožeča stranka s pritožbo uspela in je bil sklep o mirovanju postopka razveljavljen, tako da so podani vsi pogoji za nadaljevanje postopka.

Ker vrhovno sodišče ni ugotovilo tudi nobenega drugega tehtnega razloga za delegacijo, tožničinemu predlogu ni moglo ugoditi.