VSRS Sklep I R 49/2009

Za odločanje v postopku na drugi stopnji se določi Višje sodišče v A.

1V pravdni zadevi Okrajnega sodišča v B. P 232/2004 zaradi motenja posesti sta pravdni stranki vložili več pritožb. Za odločanje o teh pritožbah je stvarno in krajevno pristojno Višje sodišče v B.

2Višje sodišče v B. je predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V tej pravdni zadevi namreč nastopa kot tožnik mož sodnice civilnega oddelka Višjega sodišča v B. Odločanje Višjega sodišča v B. bi zaradi tega lahko pri strankah in v javnosti povzročilo dvom o nepristranskosti tega sodišča pri odločanju o tej zadevi.

3Predlog je utemeljen.

4Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so zato podani drugi tehtni razlogi.

5Po oceni Vrhovnega sodišča je Višje sodišče v B. v svojem predlogu navedlo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v postopku na drugi stopnji. Okoliščina, da je v tej pravdi stranka mož sodnice civilnega oddelka višjega sodišča, ki naj bi odločalo v pritožbenem postopku, bi res lahko vzbudila dvom v nepristranskost tega sodišča. Ni namreč pomembno zgolj to, da je pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja nepristranskost dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, saj bi bila v nasprotnem primeru lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Da ne bi bila prizadeta objektivna nepristranskost sodišča je zato Vrhovno sodišče za odločanje v postopku na drugi stopnji v tej zadevi določilo Višje sodišče v A.