VSRS Sklep II Ips 964/2008

Revizija se zavrže.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 9.532,24 EUR (prej 2.284.305 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Tožnik je vložil revizijo zoper pravnomočno drugostopenjsko sodbo.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007, ZPP-UPB3) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Tožnik s tožbo zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, vendar nobeden od zahtevkov ne presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Tudi v revizijskem postopku je treba določbo 41. člena ZPP razumeti tako, da se pristojnost oziroma vrednost spora za dovoljenost revizije določi po seštevku vseh zahtevkov samo takrat, kadar obsega ena tožba zoper istega toženca več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Dejanska podlaga vsakega od zahtevkov za povrnitev odškodnine za premoženjsko škodo pa je drugačna, zato za ugotovitev pravice do revizije ni mogoče vzeti seštevka vrednosti obeh zahtevkov kot vrednosti spornega predmeta. En zahtevek za povrnitev premoženjske škode se nanaša na izvedensko mnenje v pravdi P 62/86 (vrednost zahtevka je nekaj več kot 2.503,76 EUR - prej 600.000 SIT), drugi pa na izvedensko mnenje v pravdi P 312/88 (vrednost zahtevka je nekaj več kot 2.503,76 EUR - prej 600.000 SIT), nobeden od obeh pa ne presega revizijskega praga. Različna pa je tudi pravna podlaga zahtevka za povrnitev odškodnine za premoženjsko (185. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, Ur. l. SFRJ št. 29/78 s spremembami, ZOR) in zahtevka za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo (200. člen ZOR) v znesku 4.4172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT), ki prav tako ne presega praga za dovoljenost revizije.

To pa pomeni, da tožnik nima pravice do revizije in jo je zato revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (377. čl. ZPP).