VSRS Sklep II Kr 6/2006

1. Zoper obdolženega T.J. se iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP podaljša pripor še za tri mesece, to je vključno do 7.25 ure dne 28.7.2006.

2. Zoper obdolženega S.K. se iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP podaljša pripor še za tri mesece, to je vključno do 7.25 ure dne 28.7.2006.

3. Zoper obtoženega Z.L. se iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP podaljša pripor še za tri mesece, to je vključno do 7.25 ure dne 28.7.2006.

Zoper obdolženega T.J. je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.2.2006 iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP odrejen pripor, v katerega je bil vštet čas od 7.25 ure dne 28.1.2006. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 27.2.2006 pripor iz istih pripornih razlogov podaljšal še za dva meseca, to je vključno do 7.25 ure dne 28.4.2006.

Zoper obdolženega S.K. je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.2.2006 odrejen pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, v katerega je bil vštet čas od 9.30 ure dne 28.1.2006. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 27.2.2006 pripor podaljšal še za dva meseca, to je vključno do 9.30 ure dne 28.4.2006.

Zoper obdolženega Z.L. je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.2.2006 odrejen pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, v katerega je bil vštet čas od 9.30 ure dne 28.1.2006. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 27.2.2006 pripor podaljšal še za dva meseca, to je vključno do 9.30 ure dne 28.4.2006.

S pravnomočnim sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani B.P. z dne 22.2.2006 je bila uvedena preiskava zoper T.J., Z.L., S.K., J.S., S.S., D.S., K.Š., A.K. in I.G. zaradi 14 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 5. in 3. odstavku 311. člena KZ.

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je z dopisom z dne 18.4.2006 Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlagal, da obdolženim T.J., Z.L. in S.K. podaljša pripor še za tri mesece, ker so še vedno izkazani priporni razlogi pri T.J. in Z.L. iz 1. in 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, pri S.K. pa iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, preiskava pa še ni mogla biti zaključena. Imenovanim obdolžencem pripor poteče 28.4.2006 in sicer T.J. ob 7.25 uri, Z.L. in S.K. pa ob 9.30 uri navedenega dne.

Predlog preiskovalnega sodnika je bil poslan obdolženemu T.J. in njegovi zagovornici, odvetnici J.M. iz Ljubljane, z rokom za odgovor do 21.4.2006. Z enakim rokom za odgovor je bil predlog poslan dne 18.4.2006 obdolženemu S.K. in njegovi zagovornici, odvetnici M.K. iz L. Istega dne je bil predlog posredovan tudi obdolženemu Z.L. in njegovemu zagovorniku, odvetniku A.Ž. iz L. Nihče od njih na predlog ni odgovoril.

Predlog preiskovalnega sodnika za podaljšanje pripora zoper navedene obdolžence je utemeljen.

Po določilu 2. odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je v zakonu predpisana kazen nad 5 let zapora, podaljšati pripor še za 3 mesece. Za kaznivo dejanje po 5. in 3. odstavku 311. člena KZ, ki so ga navedeni trije obdolženci utemeljeno osumljeni, je predpisana kazen zapora od enega do osmih let in kumulativno denarna kazen, tako da so formalni pogoji za podaljšanje pripora zoper vse tri obdolžence podani.

Iz pravnomočnega sklepa preiskovalnega sodnika je razvidno, da je obdolženi T.J. utemeljeno osumljen, da je storil štiri kazniva dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 3. in 5. odstavku 311. člena KZ. Tako kot je bilo ugotovljeno v sklepu o odreditvi pripora in v sklepu o podaljšanju pripora, ugotavlja Vrhovno sodišče, da so zoper obdolženega T.J. še naprej podani razlogi za podaljšanje pripora. Obdolženec je tujec, je državljan Srbije in Črne Gore (SČG), v Republiki Sloveniji pa se je nahajal 8 mesecev in sicer v azilnem domu. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila njegova prošnja za azil zavrnjena, postopek pa je bil pravnomočno končan 3.10.2005. Ugotovljeno je bilo, da se obdolženec nahaja v naši državi zgolj iz ekonomskih razlogov, medtem ko političnih razlogov ni izkazal. Obdolženec nima v Republiki Sloveniji stalnega ali začasnega bivališča, niti nima zaposlitve. Na bivanje v naši državi ga ne vežejo niti stanovanjski razlogi, niti zaposlitev. Očitno je, da bi v primeru izpustitve na prostost pobegnil in se tako izognil kazenskemu postopku. Prav tako so podane tudi okoliščine, ki povsem realno in konkretno izkazujejo nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval s takimi in podobnimi kaznivimi dejanji. Utemeljeno je osumljen, da je očitana kazniva dejanja storil kot član hudodelske združbe, v kateri je imel pomembno vlogo kot organizator. Štiri dejanja naj bi izvršil v času od 29.10.2005 do 14.1.2006, pri tem pa vsebina telefonskih pogovorov, kot tudi obseg njegovih dejanj kaže na vztrajnost pri izvrševanju kriminalne dejavnosti. Ker je brez zaposlitve in sredstev za preživljanje, je torej utemeljen zaključek, da bi obdolženec na prostosti ponavljal kazniva dejanja.

Obdolženi Z.L. je utemeljeno osumljen 11 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 3. in 5. odstavku 311. člena. Obdolženec je tujec državljan SČG, ki mu je bila zavrnjena prošnja za azil v Republiki Sloveniji, kjer živi neprijavljen in brez dela. Za kaznivo dejanje je predpisana visoka zaporna kazen. Vrhovno sodišče sklepa enako, kot izhaja iz sklepa o odreditvi in podaljšanju pripora, da je podana utemeljena bojazen, da bi na prostosti lahko pobegnil in se izognil kazenskemu postopku. Prav tako je pri obdolžencu podana ponovitvena nevarnost, zlasti zaradi obsodilne, sicer še nepravnomočne sodbe za istovrstno kaznivo dejanje v letu 2005 (kazenska zadeva III K 57/2004). Očitno je obdolženec utemeljeno osumljen kaznivih dejanj, storil pa naj bi jih zato, ker ni redno zaposlen in tudi sicer nima premoženja. Iz njegove vloge v združbi je tudi razvidno, da je imel glavno organizatorsko vlogo. Tudi število dejanj, ki se očitajo obdolžencu, utemeljeno je osumljen namreč 11 kaznivih dejanj, izkazuje nevarnost, da bi na prostosti nadaljeval s kaznivimi dejanji. Obdolženec je utemeljeno osumljen, da je neprekinjeno izvrševal kazniva dejanja, iz vsebine telefonskih pogovorov pa je razvidno, da je dejanja izvrševal prav zaradi zaslužka. V razmeroma kratkem času je torej utemeljeno osumljen, da je storil večje število kaznivih dejanj, razpolagal je kar z 12 različnimi telefonskimi številkami, kar kaže, da je bil dobro pripravljen in si priskrbel primerna sredstva in sodelavce. Zato je podana nevarna realnost, da bi na prostosti s kaznivimi dejanji nadaljeval.

Obdolženi S.K. je utemeljeno osumljen, da je storil 11 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 3. in 5. odstavku 311. člena KZ. Tako kot ob odreditvi in podaljšanju pripora Vrhovno sodišče ocenjuje, da je pri obdolžencu še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Obdolženec je bil v letu 2004 že dvakrat obsojen in je očitana kazniva dejanja storil v preizkusni dobi. Poleg tega teče zoper obdolženca še en kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja goljufije. Zaposlen je le priložnostno, ta dela pa mu ne dajo dovolj zaslužka in prav zato naj bi izvrševal kazniva dejanja. Iz njegove vloge v združbi je razvidno, da je sam organiziral prevoznike, večinoma od hrvaške meje do L. Imel je aktivno vlogo tudi pri nastanitvi tujcev pri sebi doma. Obseg kaznivih dejanj, ki jih je obdolženec utemeljeno osumljen, torej 11 kaznivih dejanj, kaže na realno nevarnost, da bi na prostosti s kaznivimi dejanji nadaljeval. Očitno naj bi imel dobre zveze v sami združbi, kot tudi izven nje z doslej še neodkritimi storilci. Utemeljeno je osumljen, da je kazniva dejanja izvrševal iz koristoljubnosti, kar izkazujejo telefonski pogovori. Vse navedene okoliščine torej kažejo na konkretno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti s kaznivimi dejanji nadaljeval.

Iz omenjenih okoliščin je torej razvidno, da sta pri obdolženemu T.J. in Z.L. podana priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, pri obdolženemu S.K. pa priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Pri obdolženih T.J. in Z.L. je treba upoštevati tudi okoliščino, da sta se pri kriminalni dejavnosti, ki sta jo utemeljeno osumljena, ukvarjala prav z ilegalnimi prestopi državne meje in da sta jima torej dobro poznane poti in sredstva za prestop državne meje, kar dodatno kaže na njuno begosumnost. Ponovitvena nevarnost pri vseh treh obdolžencih pa je dodatno razvidna iz očitane dobre organiziranosti vseh treh s sedaj še neugotovljenimi drugimi osebami, ki so vključene v organizacijo. Takšne vrste organiziranost očitno ni vzpostavljena za izvršitev le enega kaznivega dejanja, temveč za izvajanje kriminalne dejavnosti v večjem obsegu in daljšem času. Takšna organiziranost in izvrševanje kaznivih dejanj pa sta pogojena s koristoljubnostjo in premoženjskimi koristmi. Na prostosti bi se pri vseh treh obdolžencih takšna dejavnost lahko nadaljevala.

Iz podatkov kazenskega spisa sledi, da je podaljšanje pripora zoper vse tri obdolžence potrebno tudi za varnost ljudi. Obdolženci so nedvomno izkoriščali stisko tujcev zaradi premoženjskih koristi, iz utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pa sledi, da se je spravljanje številnih beguncev, tudi nosečnic in otrok, čez mejo izvajalo v pogojih, v katerih je bila ogrožena njihova varnost. V enem primeru je v vozilu A.K. ena oseba zgubila življenje. Med odrejenim in podaljšanim priporom je podana torej tudi sorazmernost glede na ugotovljeno ogrožanje varnosti ljudi zaradi izvrševanja očitanih kaznivih dejanj. Ilegalni prebežniki so v večini primerov ekonomski emigranti, obubožane osebe, ki bežijo iz svojega okolja zaradi boljšega življenja, obdolžencem so morali plačevati visoke zneske, prestopanje državne meje in prevozi pa nedvomno ogrožajo njihovo zdravje in celo življenje.

Preiskovalni sodnik v predlogu za podaljšanje pripora upravičeno pojasnjuje, da preiskave še ni uspel končati, tako da preiskovalni postopek še ni zaključen. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je dne 13.4.2006 preiskovalnemu sodniku posredovalo zahtevo za razširitev že uvedene preiskave. Že uvedena preiskava poteka zoper 9 obdolžencev zaradi 14 kaznivih dejanj, ki so jih obdolženci utemeljeno osumljeni, da so jih storili z različno osebno udeležbo pri posameznih dejanjih. Zahteva za razširitev preiskave je zahtevana zoper obtoženega T.J. še za pet kaznivih dejanj, zoper Z.L. pa še za dve kaznivi dejanji. Hkrati je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podalo tudi obsežen dokazni predlog dne 13.4.2006, opredeljen v 4 točkah. Nanaša se na dokazni predlog preiskovalnemu sodniku za pridobitev podatkov o elektronskem komunikacijskem prometu, dokazni predlog za zaslišanje številnih prič in pribavo podatkov drugih sodnih spisov, dokazni predlog za poslušanje določenih telefonskih pogovorov in predlog za pridobitev podatkov o finančnih transakcijah obdolženih in z njimi povezanimi preko sistema V.U.M.T. Izvedba navedenih dokazov, ki se nanašajo na vse tri obdolžence, bo zahtevala dodaten čas za dokončanje preiskave.

Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede na nove dokazne predloge Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani tako obsežno delo za preiskovalnega sodnika, da je primeren čas za podaljšanje pripora zoper vse tri obdolžence tri mesece, ki se za vse tri obdolžence izteče 28.7.2006 ob 7.25 uri. V ta čas je potrebno vključiti tudi določen čas, ki ga potrebuje državni tožilec za odločitev po končani preiskavi.

Po oceni Vrhovnega sodišča so torej podani vsi pogoji za podaljšanje pripora. Podan je utemeljen sum, da so obdolženci storili kaznivo dejanje po 3. in 5. odstavku 311. člena KZ, da pri vseh treh obdolžencih še naprej obstaja priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, pri obdolženih T.J. in Z.L. pa tudi priporni razlog po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Neogibnost pripora je pri vseh treh obdolžencih očitna, prav tako pa je tudi podaljšanje pripora sorazmerno z nevarnostjo, ki lahko grozi prebežnikom ob ponovljenih kaznivih dejanjih obdolžencev, če bi bili na prostosti. Trimesečno podaljšanje pripora pa je ustrezno, kot je že bilo omenjeno, za dokončanje preiskave.