VSM Sodba I Cp 859/2017

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje

1Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo primarni zahtevek na ugotovitev, da je pisna oporoka pred pričami z dne 17. 9. 2015 pokojne M.S. nična (točka I izreka) ter zavrnilo podredni zahtevek, da se razveljavi pisna oporoka pokojne M.S. z dne 17. 9. 2015 (točka II izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka III in IV izreka) je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov prvotožene stranke v znesku 142,29 EUR ter drugotožene stranke v znesku 463,59 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka "iz vseh pritožbenih razlogov, saj je sodišče dejansko stanje napačno ugotovilo in je nepravilno uporabilo materialno pravo". V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo, da je pisna oporoka M.S. z dne 17. 9. 2015 pred pričami pristna in prava. Iz izpovedb prič M.M., J.P. in M.P. ter izpovedbe samega tožnika se lahko zaključuje, da je M.S. sestavila lastnoročno pisno oporoko, ki pa sodišču ni bila predložena. Tako sporna oporoka pred pričami ni prava in pristna, temveč nična. Nasprotna odločitev prvostopnega sodišča je dejansko in materialnopravno zmotna. V zvezi s podrednim zahtevkom pa pritožba zatrjuje, da zapis v oporoki, da morata dediča poravnati dolg zapustnice v znesku 10.000,00 EUR K.T., predstavlja neveljavno razpolaganje v oporoki po določbi 68. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ker sta priči sporne oporoke B.T. in J.T., sestra oziroma mati K.T. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev oziroma spremembo izpodbijane sodbe. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvostopno sodišče pravilno, na podlagi izpovedb pravdnih strank ter zaslišanih prič, zlasti prič I.P., M.P. ter M.M., za katere tožnik zatrjuje, da so videle lastnoročno pisno oporoko, katero je tožniku pokazal drugotoženec na njegovem domu, ko mu je predlagal, da naj poda izjavo o priznanju oporoke, zaključuje, da tožnik ni zmogel dokaznega bremena o obstoju zatrjevane lastnoročne oporoke. Iz izpovedbe navedenih prič (enako iz izpovedbe obeh tožencev) v nasprotju s pritožbenimi zatrjevanji ne izhaja, da so videle lastnoročno pisno oporoko zapustnice M.S., in da torej obstaja še lastnoročna oporoka, zraven razglašene pisne oporoke pred pričami. Pritožbeno sklicevanje na pričo M.M. pa tudi ne privede do drugačnega zaključka, ker iz izpovedbe navedene priče (ta je zapisna na l. št. 33 spisa) ne izhaja, da je pokojna zraven razglašene oporoke pred pričami napisala še lastnoročno oporoko. Zraven tega pa so tudi same navedbe tožeče stranke v zapuščinskem postopku in pravdnem postopku glede obstoja zatrjevane lastnoročne oporoke neskladne, kot pravilno prvostopno sodišče ugotavlja v razlogih izpodbijane sodbe (točka 11 razlogov).

6Protispisno je tudi zatrjevanje pritožbe, da je tožeča stranka v dokazne namene predlagala, da naj sporno lastnoročno oporoko zapustnice sodišču predloži drugotoženec, ki s to oporoko razpolaga. Takšnega dokaznega predloga tožeča stranka ni podala, na glavni obravnavi z dne 24. 1. 2017 je tožnik zaslišan kot stranka v izpovedbi stranke le navedel, "da jaz nimam nobene oporoke napisane s kulico in naj jo prinesejo toženci, saj jo imajo oni, saj so mi jo dali na vpogled". Takšna izpovedba tožnika zaslišanega kot stranke namreč ne more nadomestiti trditvene in dokazne podlage strank v pravdnem postopku. Tako prvostopnemu sodišču ni očitati kršitve pravice do izjave, pri čemer velja dodati, da sta oba toženca, zaslišana kot stranki, jasno povedala, da s kakšno drugo oporoko kot s tisto, ki je bila razglašena v zapuščinskem postopku, ne razpolagata in da kakšna druga oporoka ne obstaja.

7Pritožbeno sodišče se tako pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni zmogla dokaznega bremena o obstoju zatrjevane lastnoročne oporoke in s tem povezane vtoževane ničnosti razglašene oporoke. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

8Prvostopno sodišče je tudi pravilno zavrnilo zahtevek na razveljavitev pisne oporoke zaradi zapisa v oporoki, s katerim je zapustnica oporočnima dedičema naložila poravnavo dolga zapustnice K.T. iz naslova posojila v višini 10.000,00 EUR. Ni sporno, da sta oporočni priči B.T. in J.T. v sorodstvenem razmerju s K.T. B.T. je njegova sestra, J.T. pa njegova mati. Po določbi 68. člena ZD so neveljavna določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncem teh oseb. Z navedeno naložitvijo pa zapustnica ničesar ni zapustila bratu oziroma sinu oporočnih prič, temveč je v oporoki dedičema naložila, da zapustničinemu upniku plačata obveznost iz naslova posojila danega zapustnici v znesku 10.000,00 EUR. Gre za naložitev bremena oporočnim dedičem v skladu z določbo prvega odstavka 82. člena ZD.¹ Z navedeno naložitvijo bremena zapustnica K.T. ničesar ni zapustila oziroma naklonila in zato ta nima položaja oporočnega dediča ali volilojemnika, kot sicer zmotno zaključuje prvostopno sodišče. K.T. je upnik zapustnice na podlagi posojilne pogodbe, kateremu sta oporočna dediča na podlagi naložitve zapustnice dolžna povrniti posojilo. Ne glede na navedeno zmotno presojo pa je odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi zahtevka na razveljavitev oporoke pravilna. Zapustnica lahko v oporoki naloži oporočnima dedičema poplačilo terjatve njenega upnika in taka naklonitev ne predstavlja neveljavnega razpolaganja v oporoki po določbi 68. člena ZD, kot zatrjuje pritožba.

9Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

10Pritožbeni stroški niso priglašeni.

¹ Oporočitelj lahko naloži kakšno dolžnost tistemu, ki mu zapušča kakšno korist iz zapuščine.